Premier Robert Golob je bil v Washingtonu, kjer ga je na delovnem obisku kot prvega predsednika slovenske vlade po 18 letih gostil predsednik ZDA Joe Biden. V kakšni uri dolgem pogovoru na štiri oči v znameniti Ovalni pisarni Bele hiše sta se predsednik in premier pogovarjala o nevralgičnih točkah sveta oziroma o nekaterih ključnih mednarodnih izzivih, pa tudi o sodelovanju držav na področju inovacij, tudi v vesolju, in o energetiki. Kot smo izvedeli, pa se o morebitni gradnji drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem, kot so nam povedali dobro obveščeni diplomatski viri v Washingtonu, nista pogovarjala, saj "Slovenija te odločitve še ni jasno sprejela".
Na začetku srečanja v Ovalni pisarni, ko so bili prvih nekaj minut lahko prisotni tudi novinarji, se je ameriški predsednik Joe Biden Robertu Golobu znova zahvalil za posredovanje Slovenije v veliki izmenjavi zapornikov med Rusijo in zahodom letos poleti. "Pred dvajsetimi leti, ko sem bil še senator, sem se odločno zavzemal za vstop Slovenije v Nato. Že takrat sem vedel, tako kot vem tudi danes - da smo močnejši in varnejši, ko stojimo skupaj z dobrimi partnerji, kakršni ste vi," je v Ovalni pisarni pred gostom dejal predsednik ZDA, je poročal dopisnik RTV Slovenija. "To vidimo v podpori Ukrajini v njeni obrambi proti ruski agresiji, to vidimo v prizadevanjih za podporo demokraciji in blaginji na Zahodnem Balkanu," je dodal Biden.
Izraz ugleda Slovenije
"Z malo pomoči od pravih prijateljev ni nič nemogoče," mu je odvrnil Golob, ki je prav tako omenil pomen sodelovanja z ZDA pri izmenjavi zapornikov. Obisk v ZDA po njegovem prepričanju pomeni izraz ugleda Slovenije in njene zunanje politike v zadnjem obdobju, ki ga zaznamuje tudi nestalno članstvo države v Varnostnem svetu Združenih narodov.
Dopisnica Pop TV je neuradno izvedela, da so v ozadju srečanja med Robertom Golobom in Joejem Bidnom potekali dogovori tudi o precej konkretnejših korakih, kot je bilo to navedeno v uradnih zaznamkih premierjevega obiska v ZDA. Srečanje predsednikov naj bi namreč prineslo rešitev, ki bi vsaj delno izboljšala humanitarne razmere v Gazi. Slovenija naj bi skupaj z ZDA pomagala Jordaniji pri vzpostavljanju humanitarnega koridorja do Gaze. Ta naj bi tekel iz Jordanije in naj bi deloval pod zaščito Združenih držav Amerike. ZDA naj bi tako prepričale Izrael, da zagotovijo varnost humanitarnih konvojev.
Voditelja Slovenije in ZDA sta se sicer v zadnjih dveh letih večkrat srečala ob robu multilateralnih srečanj, tokratni njun sestanek pa je prvi v Beli hiši. V kabinetu premierja ob tem poudarjajo tesne vezi med zaveznicama, ki imata od leta 2020 vzpostavljen strateški dialog, povezujejo pa ju skupne vrednote, zgodovinsko prijateljstvo, strateško partnerstvo in zavezništvo v Natu.
Strateški dialog od leta 2020
Med vprašanji skupnega interesa so v Beli hiši navajali energetsko varnost in sodelovanje, kar je kot eno od ključnih tem pred obiskom izpostavil tudi sam Golob, je poročal dopisnik slovenske tiskovne agencije STA. V kabinetu poleg tega med področji bilateralnega sodelovanja izpostavljajo še kibernetsko varnost, umetno inteligenco in inovacije. Državi od leta 2020 vodita strateški dialog, o vzpostavitvi katerega sta se dogovorila takratni zunanji minister Anže Logar in državni sekretar ZDA Mike Pompeo. Na zadnjem četrtem krogu pogovorov aprila letos v Ljubljani so govorili o krepitvi dvostranskih odnosov v gospodarstvu, znanosti in energetiki, kibernetski varnosti ter skupnih prizadevanjih v boju zoper dezinformacije.
Slovenija in ZDA sta prav tako letos podpisali sporazum Artemis, s katerim sta potrdili interes za sodelovanje na področju vesolja in naprednih tehnologij. S podpisom memoranduma o soglasju o ukrepih proti tujemu manipuliranju z informacijami pa sta potrdili partnerstvo za krepitev odpornosti in boj proti dezinformacijam. Na področju gospodarskega sodelovanja je Slovenija lani v ZDA izvozila za 791 milijonov evrov blaga, uvozila pa ga je za 289 milijonov evrov. Skupno je blagovna menjava v letu 2023 dosegla 1,08 milijona evrov. S tem so se ZDA lani uvrstile na 22. mesto najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije v blagovni menjavi, izhaja iz podatkov na spletni strani Izvoznookno.si.
Skupni pristop do Balkana in Ukrajine
Na mednarodnem prizorišču državi družita skupni pristop do Zahodnega Balkana in močna podpora Ukrajini. V Ljubljani ob tem izpostavljajo, da bo slovenska kandidatka v novi sestavi Evropske komisije prevzela resor širitve, kamor spada tudi obnova Ukrajine.
Obisk v ZDA je po prepričanju Goloba izraz ugleda Slovenije in njene zunanje politike v zadnjem obdobju, ki ga zaznamuje nestalno članstvo države v Varnostnem svetu Združenih narodov.
Premier Golob je šele tretji predsednik vlade na delovnem obisku pri ameriškem predsedniku v Beli hiši. Pokojni Janez Drnovšek je leta 1998 obiskal Billa Clintona, leta 2002 pa Georgea Busha mlajšega. Janez Janša je bil na obisku pri republikanskem predsedniku leta 2006. Nazadnje pa je bil v Beli hiši premier Borut Pahor, ki je februarja 2011 obiskal takratnega podpredsednika ZDA Joeja Bidna. Med obiskom se je pri njima na kratko oglasil tudi takratni predsednik Barack Obama.
