
Vojska je vsepovsod, še zlasti v največjem mestu Almatiju.
Nemiri v Kazahstanu, najpomembnejši srednjeazijski državi med Kitajsko in Rusijo, so se vsaj začasno polegli. Vojska, ki jo je na ulice poslal vse manj priljubljeni 68-letni predsednik Kasim-Žomart Tokajev, je ob pomoči vojakov iz drugih držav nekdanje Sovjetske zveze vzpostavila nadzor v največjih mestih, zlasti v skoraj dvomilijonskem Almatiju. Cena je bila visoka: po uradnih podatkih je bilo od začetka tedna ubitih 18 policistov in 26 protestnikov, četudi naj bi bilo število žrtev med demonstranti dosti višje. Ranjenih je bilo tudi skoraj 800 pripadnikov varnostnih sil, medtem ko število poškodovanih civilistov ni znano.
Vsaj 20 tisoč “razbojnikov” naj bi bilo po besedah predsednika Tokajeva “napadlo” Kazahstan
Brez pogajanj s protestniki
"Sile pregona trdo delajo. Ustavni red je v glavnem obnovljen v vseh regijah," je sporočil Tokajev. Dodal je, da se bodo varnostne operacije nadaljevale "do popolnega uničenja skrajnežev". Opazno je, da je pričel uporabljati terminologijo, znano iz Belorusije in drugih avtokratskih držav, ko je govor o protestnikih. Ti so zdaj po njegovih besedah "teroristi", "razbojniki" in "tuji plačanci". Almati, kjer so potekali daleč najbolj množični protesti, je po njegovih besedah napadlo 20.000 razbojnikov, ki so imeli "izdelan načrt za napad, koordinacijo akcij in so bili v visoki bojni pripravljenosti".

Ruski vojaki prihajajo
Kazahstanski predsednik je kasneje v televizijskem nagovoru zatrdil, da se ne bo pogajal s protestniki. Dodal je, da je dal pooblastilo varnostnim silam, naj streljajo brez opozorila, kar v vojaškem prevodu pomeni streljaj in ubij. "V tujini pozivajo obe strani k pogajanjem za mirno rešitev. Kakšne neumnosti. Kakšna so lahko pogajanja s kriminalci, z morilci? Opravka imamo z oboroženimi in izurjenimi razbojniki, zato jih je treba uničiti. To bo kmalu," je grozil Tokajev. Potrdil je tudi, da so v državo prispele mirovne sile Organizacije pogodbe o kolektivni varnosti pod vodstvom Rusije. Kot je zagotovil, bodo v državi ostale omejen čas in bodo zagotavljale varovanje strateških objektov. Gre za 2500 vojakov, večina jih je iz Rusije, poleg njih pa so še iz Belorusije, Kirgizije, Armenije in Tadžikistana. Analitiki ob tem poudarjajo, da ruski predsednik Vladimir Putin zaradi angažmaja v Kazahstanu ni niti najmanj srečen, saj je povsem fokusiran na dogajanje v Ukrajini.
Kitajska hvali ukrepanje oblasti
Kitajski predsednik Xi Jinping je podprl ostri odziv kazahstanskega vodstva na proteste. V sporočilu kazahstanskemu predsedniku Kasim-Žomartu Tokajevu je Xi izpostavil, da je slednji ravnal zelo odgovorno. "Odločno ste ukrepali v kritičnih trenutkih in hitro umirili razmere, s čimer ste kot politik izkazali svojo odgovornost in občutek dolžnosti, ter ste zelo odgovorni do svoje države in svojih ljudi," je menil kitajski predsednik.
Drsenje v rusko naročje
Da Kazahstan, ki je po ustavi parlamentarna demokracija in sekularna država, vse bolj drsi v avtokracijo, je ob tem opozoril nekdanji minister Muhtar Abljazov. "Zahod mora ustaviti drsenje Kazahstana v rusko naročje," je za tiskovno agencijo Reuters dejal neformalni vodja opozicije, ki živi v izgnanstvu v Parizu. "Če se to ne bo zgodilo, bo država nova Belorusija in Putin bo lahko nadaljeval svoj program za ponovno oživitev Sovjetske zveze."

Kazahstanski predsednik Kasim-Žomart Tokajev kaže vse bolj avtokratska nagnjenja.
Kazahstan je v primerjavi s soseščino - poleg Kitajske in Rusije meji še na Kirgizijo, Uzbekistan in Turkmenijo - bogata država. Ima skoraj dva odstotka vseh svetovnih zalog nafte in je po tem kriteriju 12. država na svetu, takoj za ZDA, z zalogami plina je 15. država na svetu. Toda kljub temu so se nemiri najprej začeli zaradi podražitve utekočinjenega naftnega plina, ki ga večina ljudi uporablja kot pogonsko sredstvo za avtomobile, čeprav je tudi bencin poceni. Za liter 95-oktanskega bencina je treba plačati, preračunano, 0,41 evra. Poleg tega ima Kazahstan, po površini deveta največja država na svetu (meri 2,725 milijona kvadratnih kilometrov oziroma za dve tretjini celotne Evropske unije, ima pa le 18 milijonov prebivalcev v nasprotju s skoraj 450-milijonsko EU), velike zaloge uranove rude, kar 40 odstotkov svetovnega urana je kazahstanskega. Nahajališča rude po besedah predstavnikov oblasti med protesti niso bila ogrožena.

Streljajo lahko brez opozorila.
In še po nečem slovi Kazahstan: je eden največjih "rudnikov" kriptovalut na svetu, kar 18 odstotkov bitcoinov nastane prav tam. Največja država za rudarjenje bitcoinov ostajajo ZDA, po lanski omejitvi aktivnosti na Kitajskem pa se je na drugo mesto po podatkih cambriškega centra za alternativne finance zavihtel prav Kazahstan. Toda zaradi prekinitve internetnih povezav, s čimer je predsednik Tokajev želel zamejiti proteste, pa tudi morebitnega zvišanja obrestnih mer v ZDA je vrednost bitcoina padla. Na borzi Bitstamp je bil vreden okoli 36.500 dolarjev, še pred dnevi je bil več kot 40.000 dolarjev. V začetku decembra lani je bil pri rekordnih 68.000 dolarjih.