Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nagovoru sodržavljanom opozoril, da se pripravljajo na novo rusko ofenzivo na vzhodu. "Prihaja do kopičenja ruskih sil za nove napade v Donbasu. In na to se pripravljamo," je v izjavi danes ponoči sporočil Zelenski. Obenem je znova izrazil dvom v ruske izjave na torkovih pogajanjih v Turčiji, da bo omejila vojaške aktivnosti na območju Kijeva in Černigiva. Premiki manjšega dela ruskih sil s tega območja so po njegovem posledica uspeha ukrajinskih sil in ne obljubljeni umik.
"Nikomur ne verjamemo," je bil jasen Zelenski. "Ničemur se ne bomo odpovedali. In borili se bomo za vsak meter svoje zemlje, za vsakega človeka." Glede dosedanjih mirovnih pogajanj je dejal, da se nadaljujejo, a so za zdaj prinesla "zgolj besede, ničesar konkretnega". Pogajanja med delegacijama Ukrajine in Rusije naj bi se sicer po torkovem srečanju v živo v Istanbulu nadaljevala v petek preko spleta, poročajo tuje tiskovne agencije. Tudi v Kremlju so v sredo ocenili, da pogajanja doslej še niso prinesla konkretnega napredka in da še ni pogojev za srečanje Zelenskega in ruskega predsednika Vladimirja Putina.
Turčija bi gostila srečanje zunanjih ministrov Rusije in Ukrajine
Turčija je danes sporočila, da je pripravljena gostiti srečanje ruskega in ukrajinskega zunanjega ministra, Sergeja Lavrova in Dmitra Kulebe, ki naj bi se sešla v roku dveh tednov. Turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu je ob tem opozoril, da se dogovori ukrajinskih in ruskih pogajalcev, sklenjeni v Istanbulu, na terenu ne izvajajo. "Do srečanja na višji ravni, vsaj na ravni zunanjih ministrov, bi lahko prišlo v približno tednu ali dveh," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP Cavusoglu dejal v pogovoru za turško televizijo. Ruski in ukrajinski pogajalci so se v torek sestali v Istanbulu, pogovori pa so prižgali iskrico upanja, da bi se vojna v Ukrajini lahko končala, čeprav je le malo znakov, da bi ruski napadi na terenu lahko pojenjali, poroča AFP.
Nasilje v Ukrajini se medtem nadaljuje, o večjih premikih na frontah pa ni informacij. Ukrajinska stran je ponoči med drugim sporočila, da je bilo v ruskem bombardiranju v milijonskem Dnepru na jugovzhodu Ukrajine, od koder o večjih napadih doslej niso pogosto poročali, uničena polno skladišče nafte. V bližnjem mestu Novomoskovsk pa naj bi raketa v sredo uničila neko tovarno. O ranjenih ali mrtvih zaenkrat ne poročajo.
Rusi naj bi zapustili nuklearko v Černobilu
Ruske sile so zapustile jedrsko elektrarno v Černobilu na severu Ukrajine, so danes sporočile pristojne ukrajinske oblasti. "V poslopju jedrske centrale v Černobilu ni več tujcev," je na Facebooku objavila ukrajinska državna agencija, ki upravlja nuklearko.
Že pred tem so iz jedrskega koncerna Energoatom sporočili, da so se ruske sile začele umikati z območja nuklearke in mesta Slavutič. Ruski vojaki so se odpeljali v smeri Belorusije. Manjše število jih je po prvotnih navedbah še ostalo, zdaj pa so potrdili, da so se vsi umaknili.
Rusija je takoj po napadu na Ukrajino 24. februarja zasedla območje nuklearke v Černobilu, kjer se je leta 1986 zgodila najhujša jedrska nesreča doslej. Od takrat je bilo tam okoli sto ukrajinskih tehnikov, ki skrbijo za varnost.
Ruske sile se premeščajo
Ruske sile v Ukrajini se ne umikajo, ampak premeščajo, kažejo obveščevalni podatki zveze Nato, je danes povedal generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. Dodal je, da pričakujejo dodatne ruske ofenzive. "Naši obveščevalni podatki kažejo, da se ruske sile ne umikajo, ampak premeščajo," je Stoltenberg povedal glede napovedi zmanjšanja ruske prisotnosti v okolici Kijeva in severa Ukrajine. Poudaril je, da je ruska stran že v preteklosti večkrat lagala o tem, kaj namerava storiti.
Putin: Evropski kupci plina od aprila potrebujejo račun v rubljih
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes napovedal, da morajo "neprijateljske" države, kamor spadajo vse članice EU, odpreti bančni račun v rubljih, preko katerega bodo od 1. aprila plačevale za dobave plina. Nemški kancler Olaf Scholz je ob tem znova zatrdil, da bodo Zahodne države plin še naprej plačevale v evrih in dolarjih.
Putin je podpisal odlok o novem načinu plačevanja plina, ki ga je napovedal že pred dnevi. Če države ne bodo pristale na plačevanje v rubljih, se bo dobava po obstoječih pogodbah ustavila, je še napovedal in ponovil, da pri dobavi ne bodo dobrodelni. "Nam nihče nič ne proda brezplačno in tudi mi ne bomo dobrodelni," je dejal.
Kupci bodo po novem za plačevanje plina morali imeti odprt račun v rubljih pri banki Gazprombank, ki ni predmet zahodnih sankcij. Kot je že v sredo poročala nemška tiskovna agencija dpa, bi ta lahko sprejemala evrska plačila in jih nato pretvorila v plačila v rubljih.
Je pa v odloku zapisano tudi, da komisija za nadzor tujih investicij lahko izda dovoljenja za izjeme od plačevanja v rubljih, pri čemer je Putin vladi naročil, da postopek za določitev izjem določi v roku 10 dni.
Scholz: Plačevali bomo v evrih ali dolarjih
Scholz pa je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP novinarjem v Berlinu danes dejal, da so pregledali dobavne pogodbe. "V njih piše, da so plačila včasih opravljena v evrih, včasih v dolarjih. Ruskemu predsedniku sem v pogovorih jasno povedal, da bo pri tem ostalo," je dejal Scholz o sredinem pogovoru s Putinom.
Se pa po besedah francoskega gospodarskega ministra Bruna Le Maira Francija in Nemčija pripravljata na prekinitev dobave ruskega plina. "Jutri lahko pride to tega, da ne bo več ruskega plina. Na nas je, da se pripravimo na ta scenarij in pripravljamo se," je dejal Le Maire.
Sedem gospodarsko najbolj razvitih držav G7 je dejalo, da je za njih ruska zahteva glede plačila plina v rubljih nesprejemljiva.
Ruske sile skušajo po njegovih besedah prerazporediti, ponovno opremiti in okrepiti ofenzivo na območju Donbasa na vzhodu Ukrajine. "Obenem ohranjajo pritisk na Kijev in druga mesta. Tako da pričakujemo dodatne ofenzive, ki bodo prinesle še več trpljenja," je generalni sekretar povedal na predstavitvi letnega poročila zavezništva za leto 2021.
Moskva je po torkovih pogovorih z Ukrajino v Istanbulu napovedala veliko zmanjšanje svojih vojaških aktivnosti v okolici prestolnice Kijev in bližnjega Černigiva, kar je bilo prvo tovrstno javno oznanilo ruske strani po napadu na Ukrajino pred nekaj več kot enim mesecem. Ta korak naj bi služil okrepitvi medsebojnega zaupanja v nadaljnjih pogovorih med državama.
"Rusija mora končati to nesmiselno vojno. Umakniti vse svoje sile. In v dobri veri sodelovati v pogovorih," je ob tem pozval Stoltenberg.
Rusija vpoklicala 134.500 nabornikov
Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal odlok, s katerim je v okviru vsakoletnega spomladanskega nabora v vojsko odredil 134.500 novih nabornikov, vendar je obrambno ministrstvo sporočilo, da vpoklic ni povezan z vojno v Ukrajini. Odlok je bil podpisan pet tednov po začetku invazije, ki je naletela na silovit odpor.
Glede pogovorov je sicer dejal, da je na ruski strani malo pripravljenosti za politično rešitev. "Vidimo nadaljevanje vojaške invazije na Ukrajino, obstreljevanje mest," je povedal.
Stoltenberg je sicer danes poudaril, da "se je naše varnostno okolje v zadnjih mesecih dramatično poslabšalo". "Brutalna invazija predsednika (Vladimirja) Putina je šok. Vendar ni presenečenje," je še dejal.
Po besedah generalnega sekretarja zveze Nato so članice zavezništva skozi leta izurile "več deset tisoč ukrajinskih vojakov", jim zagotovile sodobno opremo in podpirale reforme.
"Ukrajinske sile so zdaj večje, bolje opremljene, bolje izurjene in bolje vodene kot kadarkoli prej," je povedal in dodal, da to izkoriščajo na frontnih črtah. Ob tem je izpostavil predvsem pogum in odločnost Ukrajincev.
Zagotovil je, da bodo članice zavezništva Ukrajini zagotavljale orožje, dokler bo treba. Ukrajina namreč bije vojno za svobodo, demokracijo, za naše skupne vrednote, je poudaril.
Biden dodatno sprostil strateške naftne rezerve ZDA
Ameriški predsednik Joe Biden je napovedal, da bodo iz strateških naftnih rezerv ZDA v naslednjih šestih mesecih sproščali po milijon sodov nafte na dan, kar bo po njegovih besedah pomagalo znižati cene nafte, ki naraščajo zaradi ruske agresije na Ukrajino. "Naznanjam načrt v dveh delih. Ne le za lajšanje bolečine, ki jo čutijo družine trenutno, ampak tudi za končanje tega obdobja odvisnosti in nezanesljivosti in za postavitev novih temeljev za resnično in trajno ameriško energetsko neodvisnost," je dejal Biden.
Članice Nata bodo morale obrambi nameniti več denarja
Ruska invazija na Ukrajino je po Stoltenbergovem mnenju poudarila tudi potrebo po vlaganju v obrambo. Leto 2021 je sedmo zapored, ko so evropske članice zavezništva in Kanada okrepile svoje izdatke za obrambo. Realno so jih povečale za 3,11 odstotka.
Slovenski izdatki so se v realnem smislu glede na lani povečali za 22,24 odstotka na 624 milijonov evrov. A s tem še vedno ne izpolnjuje cilja dveh odstotkov bruto domačega proizvoda za obrambo, ampak je pri 1,22 odstotka in še vedno pri dnu članic. Manj za obrambo od članic Nata namenjajo zgolj še Belgija, Španija in Luksemburg.
Pri cilju 20 odstotkov obrambnega proračuna za naložbe v opremo za Slovenijo zaostajata zgolj Bolgarija in Albanija. Slovenija za to namenja 15,7 odstotka obrambnega proračuna, z 1,4 odstotka obrambnega proračuna za vlaganja v infrastrukturo pa je na dnu med vsemi članicami. Je pa zato bolj dejavna pri cilju vlaganja v skupne operacije, za kar namenja 22,5 odstotka obrambnega proračuna, večji del, 60,3 odstotka pa je namenjenega za plače vojakom in drugim, zaposlenim v obrambnem sistemu.
Stoltenberg je danes spomnil je tudi na lanski umik zavezništva iz Afganistana ter evakuacijo ljudi iz te države, ko so tam oblast prevzeli talibani. Dejal je, da so v treh tednih evakuirali več kot 120.000 ljudi. "Nauki, naučeni iz Afganistana, bodo oblikovali odziv zavezništva na krize v prihodnje," je poudaril.
V Černigivu ubitih 200 ljudi
Nadaljevalo se je tudi obstreljevanje Černigiva in kijevskega predmestja Irpin. V slednjem je bilo po navedbah tamkajšnjega župana doslej ubitih že najmanj 200 ljudi.
V strateško pomembnem Hersonu na jugu Ukrajine, ki je že nekaj časa v ruskih rokah, naj bi medtem Rusija po navedbah generalštaba ukrajinske vojske po vzoru Donecka in Luganska pripravljala referendum o vzpostavitvi proruske "ljudske republike", poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Zelenski nagovoril avstralski in nizozemski parlament
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes nagovoril poslance avstralskega in nizozemskega parlamenta in jih pozval, naj bojkotirajo ruski izvoz energije.V nagovoru avstralskega parlamenta je dejal, da so za povečanje pritiska na Rusijo potrebne nove in strožje sankcije.
Je pa rusko obrambno ministrstvo v sredo zvečer napovedalo prekinitev ognja v Mariupolju, da bi Ukrajinci končno lahko evakuirali civiliste iz tega obleganega mesta ob Azovskem morju. Prekinitev ognja naj bi začela veljati danes ob 10. uri, civiliste pa bodo lahko evakuirali proti zahodu.
Prav tako naj bi se ruske sile po navedbah ameriškega Pentagona v sredo umikale z območja nedelujoče nuklearke Černobil, nadzor nad katerim so prevzele že 24. februarja na samem začetku invazije. Ruske enote naj bi se od tam umaknile v Belorusijo.
Kijev za evakuacijo civilistov iz Mariupolja poslali avtobuse
Po ruskem zagotovilu o začasni prekinitvi ognja v Mariupolju je ukrajinska vlada v to oblegano pristaniško mesto na jugovzhodu Ukrajine za evakuacijo civilistov poslala 45 avtobusov. Delamo vse, kar je v naši moči, da bi civilistom omogočili odhod iz obleganega mesta, je sporočila podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk.
"Nocoj nas je Mednarodni odbor Rdečega križa obvestil, da je Rusija pripravljena odpreti humanitarni koridor iz Mariupolja do Zaporožja prek pristanišča Berdjansk, ki ga nadzoruje Rusija," je v sredo zvečer sporočila v videoposnetku, ki ga je objavila na Telegramu, povzemajo tuje agencije. Napovedala je, da bo vlada iz Kijeva za evakuacijo civilistov v Mariupolj poslala 45 avtobusov.
Mesto ob Azovskem morju je od začetka marca obkoljeno z ruskimi vojaki. Po ukrajinskih informacijah je v zaradi ruskega obleganja uničenem mestu še več kot 100.000 ljudi. Pred vojno je tam živelo skoraj 440.000 ljudi.
Dogovorjena sta bila tudi dva humanitarna koridorja v mestih Melitopolj in Enerhodar v regiji Zaporožje, ki ju prav tako zasedajo ruske enote, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Evakuacijskim kolonam iz treh mest se lahko pridružijo ljudje z osebnimi avtomobili.
"Naša vojska zagotavlja popolno prekinitev ognja," je dejala Vereščukova.
Ukrajinska in ruska stran sta sicer že večkrat skušali vzpostaviti humanitarne koridorje za umik iz Mariupolja, ki so ga ruske sile medtem že praktično zravnale z zemljo. A iz mesta se je lahko umaknilo le nekaj sto ljudi, nato pa je prišlo do kršitev dogovora o prekinitvi ognja, za kar sta obe strani obtoževali druga drugo. Poleg tega so Rusi omogočali umik le na svojo stran, ne pa proti ukrajinski.
Od operacije odvisna življenja več deset tisoč ljudi
Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC) je danes sporočil, da se pripravlja na to, da bi v petek pomagal pri varnem odhodu civilistov iz Mariupolja, če se obe strani strinjata s pogoji, poroča AFP. "Zaradi logističnih in varnostnih razlogov bomo jutri, v petek, pripravljeni voditi operacijo varnega prehoda, če se vse strani strinjajo z natančnimi pogoji, vključno s potjo, časom začetka in trajanjem" evakuacije, so sporočili.
"Obupno pomembno je, da se ta operacija izvede. Od tega so odvisna življenja več deset tisoč ljudi v Mariupolju," je v izjavi zapisal ICRC. "Naše ekipe trenutno potujejo z vnaprej pripravljeno pomočjo in medicinskimi pripomočki, da bodo pripravljene olajšati varen prehod civilistov iz Mariupolja," so sporočili.
V mestu je namreč ujetih več deset tisoč civilistov, ki živijo ob pomanjkanju hrane, vode in zdravil, prejšnji poskusi dogovora o humanitarnem koridorju pa so kljub mednarodnemu pritisku propadli.
ICRC je v začetku tega tedna sporočil, da je podal podrobne predloge za varen prehod civilistov iz Mariupolja, da bi olajšal trpljenje v mestu, vendar neuspešno.
"Za civiliste se čas v Mariupolju in na drugih frontnih območjih, kjer so zdaj že tedne brez humanitarne pomoči, izteka," opozarja ICRC. Vojske na terenu morajo civilistom in humanitarnim organizacijam dati zagotovila za varno evakuacijo tistih, ki želijo oditi, poudarja ICRC.
Ameriški obveščevalci menijo, da svetovalci Putina zavajajo glede poteka vojne
Ameriški obveščevalci imajo informacije o tem, da svetovalci ruskega predsednika Vladimirja Putina zavajajo glede poteka vojne v Ukrajini in glede posledic sankcij proti Rusiji, ker mu ne upajo povedati resnice, je v sredo povedala direktorica za komunikacije pri Beli hiši Kate Bedingfield.
Putin naj bi se sicer zavedal, da ga "peljejo žejnega preko vode", zato prihaja do vse večjih napetosti med njim in ruskim vojaškim vrhom.
Washington upa, da bo razkritje te informacije Putina prepričalo, da znova razmisli o tem, kaj dela, in se morda odloči za konec vojne, preden bo njegova vojska doživela še večje izgube.
Morala ruskih okupatorjev naj bi bila na dnu zaradi nepričakovano ogorčenega in uspešnega odpora ukrajinskih enot.
Bedingfieldova je dejala, da obveščevalne informacije potrjujejo dejstvo, da je vojna velika strateška napaka Rusije, ni pa želela ugibati, kaj razmišlja Putin.
Tudi državni sekretar ZDA Antony Blinken je ocenil, da sodelavci Putinu ne upajo povedati resnice, kar da je dobro znana Ahilova peta avtokratskih režimov, kjer ljudje ne upajo iskreno govoriti. Blinken je to povedal novinarjem v sredo med obiskom Alžirije.
Predsednik ZDA Joe Biden je v sredo ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega obvestil, da njegovi vladi namenjajo 500 milijonov dolarjev neposredne proračunske pomoči.
Zelenski pa je Bidnu povedal, da bodo mir lahko dosegli le takrat, ko bo imela Ukrajina dovolj trden položaj na bojišču, za kar potrebujejo večjo vojaško pomoč ZDA in zaveznikov.
