A.L.
Da gre za okostje "vampirja", so raziskovalci ugotovili takoj, ko so videli položaj, v kakršnega je bilo položeno okostje. Gre za tipično držo, ki naj bi prebivalce tamkajšnjih vasi ubranila pred pošastjo, ki ponoči vstane iz groba in pije človeško kri. Okostje je imelo na glavi položeno svileno ruto, čez njo pa srp, ki naj bi po starodavnih mitih mrtvemu človeku onemogočil izhod iz groba.
"Srp je bil nameščen pod vrat. Tako bi vampirju ob poskusu pobega iz zemlje odsekal glavo ali pa vsaj resno poškodoval vrat," je tovrstno prakso pokopa opisal vodilni arheolog Dariusz Polinski z Univerze Nikolaja Kopernika. Kot dodaja, so se med "protivampirske" metode pokopa uvrščali tudi rezanje glav in udov, zažig telesa, prebod krste in umrlega s kovinsko palico ter posmrtno kamenjanje.
Znanstveniki so se že pred časom dokopali do odgovora, da so nekoč za vampirje označili tiste, ki si umrli zaradi epidemije kolere, zaradi česar so bili običajno izobčeni iz družbe. Antropologinja Lesley Gregoricka pojasnjuje: "Ljudje poznega srednjega veka niso razumeli, kako se širi bolezen, epidemije so se jim zdele nadnaravne, zato so jih verjetno razglasili za vampirje."
