Ruske sile sicer skušajo vdreti v predmestja Kijeva. Ponoči je bilo sproženih več alarmov pred letalskimi napadi, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa sporočil generalštab ukrajinske vojske.
Boji so potekali tudi v bližini kijevskega mednarodnega letališča. Glavni cilj ruskih cilj naj bi bila obkolitev Kijeva, Harkova in Mikolajiva, so še sporočili iz generalštaba ukrajinske vojske.
Po podatkih ruskega obrambnega ministrstva sicer ruske sile "dobro napredujejo" in so zavzele več manjših mest in naselij, je danes objavila ruska tiskovna agencija Interfax.
Cilj napadov ruskih letal je tudi mesto Sumi na severovzhodu Ukrajine. Med drugim je bilo uničeno skladišče hrane, že v petek pa so v tem mestu uničili toplarno in elektrarno. V okolici tega mesta tako ni elektrike, ponekod tudi ne oskrbe z vodo. Ukrajinske sile pa poročajo tudi o precejšnjih izgubah.
UNHCR: Ukrajina z več kot 1,5 milijona beguncev najhitreje rastoča begunska kriza
Zaradi vojne v Ukrajini je to državo zapustilo že 1,5 milijona ljudi, je danes sporočil Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR). To je zdaj najhitreje rastoča begunska kriza v Evropi po drugi svetovni vojni, je na Twitterju zapisal visoki komisar ZN za begunce Filippo Grandi.
"Če ta nesmiselni konflikt ne bo takoj končan, bo v prihodnjih dneh prisiljeno domove zapustiti še milijone ljudi," je opozoril UNHCR.
Največ ljudi se je iz Ukrajine doslej zateklo na Poljsko, kamor je po navedbah poljske mejne policije prispelo že skoraj milijon beguncev.
Z begunskim valom iz Ukrajine se soočajo tudi druge države. V Nemčijo je do danes prispelo najmanj 37.800 beguncev, kar je skoraj 10.000 več kot dan prej, je sporočilo notranje ministrstvo v Berlinu.
"Ker ni nadzora na meji, je lahko število beguncev, ki vstopajo v Nemčijo, dejansko že veliko večje," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa opozoril tiskovni predstavnik ministrstva.
V Moldavijo, eno najrevnejših evropskih držav z 2,6 milijona prebivalcev, se je od začetka ruske invazije na Ukrajino 24. februarja zateklo 230.000 beguncev. Od teh jih je 120.000 ostalo v državi, je na srečanju z ameriškim državnim sekretarjem Antonyjem Blinknom v glavnem mestu Kišinjov povedala premierka Natalija Gavrilita, ki je ZDA zaprosila za dodatno pomoč za begunce, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Po navedbah ukrajinskih virov so se nadaljevali tudi napadi na Mariupol in Volnovaho južno od Donecka, potem ko je Rusija tudi uradno odpovedala krajšo prekinitev ognja za humanitarno evakuacijo civilistov. Ukrajinske sile za to krivijo Rusijo, proruski separatisti pa nasprotno ukrajinske sile.
Mariupol, ki ima več kot 400.000 prebivalcev, je sicer strateško mesto ob obali Azovskega morja in ga ruske sile že več dni napadajo s topništvom. Volnovaha, ki ima okoli 20.000 prebivalcev, pa leži okoli 60 kilometrov severno od Mariupola na cesti proti Donecku. Iz Mariupola medtem poročajo o velikem pomanjkanju hrane, vode in zdravil, poročajo tuje tiskovne agencije.
Ruske sile naj bi se medtem po navedbah generalštaba ukrajinske vojske pripravljale tudi na zavzetje velike hidroelektrarne Kaniv na Dnepru, ki leži okoli 150 kilometrov jugovzhodno od Kijeva in je ključna za zagotavljanje elektrike ukrajinski prestolnici.
Ruske sile so sicer zavzele že več velikih energetskih objektov v Ukrajini, tudi največjo evropsko nuklearko v Zaporožju.
Ukrajinske sile naj bi imele zajetih več sto ruskih vojakov
Ukrajinske sile imajo po besedah predsednika Volodimirja Zelenskega zaprtih več sto ruskih vojakov. "Stotine, stotine zapornikov. Med njimi so piloti letal, ki bombardirajo naša mesta. Naše civiliste," je dejal Zelenski v novem video sporočilu, ki ga je objavil na omrežju Telegram.
Njegovih navedb sicer ni mogoče neodvisno potrditi, opozarja nemška tiskovna agencija dpa. Koliko ujetnikov ima katera stran, za zdaj ni znano.
Zelenski je sicer v svojem video nagovoru dejal, da v Ukrajini poteka "boj, kje bo potekala meja med življenjem in suženjstvom". To po njegovih besedah velja tudi za Rusijo. "Državljani Ruske federacije so zdaj pred isto izbiro. V teh dneh. V teh urah. Med izbiro o življenju ali suženjstvu," je dejal.
Sekretar ukrajinskega sveta za nacionalno varnost Oleksej Danilov je medtem opozoril, da naj bi se pripravljala velika ofenziva ruske vojske na Kijev, Harkov in druga mesta. "Načrt sovražnika je, da obkoli ključna mesta, da izčrpa ukrajinske sile in ustvari humanitarno katastrofo za civiliste," je objavil na Facebooku.
Propadel tudi drugi poskus evakuacije civilistov iz obleganega Mariupola
Varen prehod za civiliste iz obleganega ukrajinskega mesta Mariupol je bil že drugi dan zapored ustavljen, je sporočil Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC). Za danes je bil namreč predviden drugi poskus vzpostavitve humanitarnega koridorja za evakuacijo civilistov. Sprti strani sta za propad dogovora znova okrivili ena drugo.
"Današnji poskus začetka evakuacije približno 200.000 ljudi je propadel," je na Twitterju sporočil ICRC. "Neuspešni poskusi včeraj in danes poudarjajo odsotnost podrobnega in delujočega dogovora med stranmi v konfliktu," so dodali.
Pri tem so opozorili, da "ICRC ni in na noben način ne more biti porok za dogovor o prekinitvi ognja med stranema ali za njegovo izvajanje". Kritizirali so pomanjkanje ustreznega dogovora med sprtima stranema o zaščiti življenj civilistov sredi kršitev prekinitve ognja.
ICRC je tudi opozoril, da za delovanje potrebuje zadovoljiva varnostna zagotovila. "Danes so naše ekipe začele vzpostavljati evakuacijsko pot iz Mariupola, preden so se sovražnosti ponovno nadaljevale," so sporočili iz humanitarne organizacije.
V Mariupolu na jugu Ukrajine, v katerem živi približno 440.000 ljudi, so danes zjutraj stekle priprave na nov poskus vzpostavitve humanitarnega koridorja za evakuacijo civilistov, potem ko je bil prvi poskus v soboto prekinjen zaradi prekršitve prekinitve ognja.
Strani sta za neuspeh tako kot že dan prej znova obtožili ena drugo. Ruski predsednik Vladimir Putin je krivdo za neuspeh izvedbe evakuacije pripisal Ukrajini, ki da se ni držala dogovorjene prekinitve ognja, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Po navedbah Kremlja "ukrajinski nacionalisti" niso dovolili, da bi ljudi iz Mariupola in Volnovahe, ki leži 60 kilometrov severno, prepeljali na varno. Prekinitev ognja so izkoristili za to, da so se ukrajinske sile prerazporedile, so zatrdili.
Putin je v današnjem telefonskem pogovoru s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom predlagal, da bi slednji z oblastmi v Kijevu proaktivno reševal vprašanje humanitarnih koridorjev za civiliste in tujce, so po poročanju ruske tiskovne agencije Tass sporočili iz Kremlja.
Lokalne ukrajinske oblasti pa so zatrdile, da konvoj civilistov ni mogel zapustiti obkoljenega mesta, ker so ruske sile kljub dogovoru o prekinitvi ognja nadaljevale z obstreljevanjem. "Skrajno nevarno je odpeljati ljudi iz mesta pod takimi pogoji," je na spletni strani po poročanju tiskovne agencije Reuters objavil mestni svet Mariupola.
"Vsi, ki želijo braniti mesto, naj nadaljujejo boj"
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval k nadaljnji obrambi pristaniškega mesta Mariupol. Zagotovil je, da ukrajinska stran dela vse, da bi omogočili dogovor o vzpostavitvi humanitarnih koridorjev, nato pa bodo lahko ocenili, ali so možni naslednji koraki v pogajanjih. "Vsi, ki potrebujejo pomoč, bi morali dobiti možnost, da zapustijo mesto," je povedal Zelenski. "Vsi, ki želijo braniti mesto, pa naj nadaljujejo boj," je dodal.
Biden znova zagotovil podporo Zelenskemu
Ameriški predsednik Joe Biden in njegov ukrajinski kolega Volodimir Zelenski sta v soboto zvečer ponovno govorila po telefonu o položaju v Ukrajini, ki se sooča z rusko agresijo. Biden je Zelenskemu znova zagotovil podporo in mu pojasnil ukrepe proti Rusiji, "da bo trpela posledice svoje agresije na Ukrajino", so sporočili iz Bele hiše.
Kot so pojasnili, je Biden v dobre pol ure dolgem telefonskem pogovoru Zelenskemu pojasnil, kaj vse delajo ZDA doma in z zavezniki, da bi Rusija plačala kar najvišjo ceno zaradi svojega napada na Ukrajino, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Izpostavil in hkrati pozdravil je predvsem odločitev največjih ponudnikov kreditnih kartic, ameriških podjetij Visa in Mastercard, da začasno ustavljata delovanje v Rusiji.
Zelenskemu je tudi obljubil, da bodo ZDA še povečale humanitarno in gospodarsko pomoč Ukrajini, pa tudi vojaško, še poroča dpa.
Zelenski je še izrazil prepričanje, da ruski vojski ni uspelo izpolniti svojih ciljev in da je doslej umrlo že skoraj 10.000 ruskih vojakov. Zagotovil je, da ukrajinske sile še naprej uspešno branijo položaje na ključnih mestih, začeli so tudi protinapad v Harkovu. Navedb ukrajinskega predsednika ni bilo možno preveriti, še opozarja dpa.
Zvečer se je Zelenski v video nagovoru znova obrnil na Ukrajince in jih pozval, naj ruske enote preženejo iz države. "Moramo ven. Moramo se boriti. Kadarkoli je za to priložnost," je dejal.
Visa in Mastercard ustavljata poslovanje v Rusiji
Velikana med ponudniki kreditnih kartic, ameriški podjetji Visa in Mastercard začasno ustavljata delovanje v Rusiji. Gre za zadnji v vrsti večjih ameriških podjetij, ki so se zaradi ruske invazije na Ukrajino odločila za ta korak.
Podjetje Mastercard je sporočilo, da se je glede na naravo trenutnega konflikta, ki da je brez primere, in glede na "negotovo ekonomsko okolje" odločilo ustaviti svoje omrežne storitve v Rusiji.
Tudi Visa je podobno sporočila, da bo "v prihodnjih dneh v sodelovanju s svojimi strankami in partnerji v Rusiji sodelovala pri ustavitvi vseh transakcij".
Po tem denimo v Rusiji izdane kartice v tujini ne bodo več delovale. Kreditnih kartic, ki so jih izdale finančne institucije izven države, pa v Rusiji ne bo več mogoče uporabljati, sporočilo Vise povzema nemška tiskovna agencija dpa, ki dodaja, da je Mastercard napovedal enako ukrepanje.
Že pred tem sta podjetji v preteklih dneh dostop do svojih plačilnih omrežij onemogočili ruskim bankam, ki so jih doletele mednarodne sankcije.
Po njegovih besedah je pomembno tudi preprečiti vzpostavljanje novih "ljudskih republik", kot se je zgodilo v pokrajinah Doneck in Lugansk. Tudi slednji je sicer pozval k boju. Če Rusi "niso s propagando izbrisali vašega spomina, če nimate od strahu zaprtih oči, se borite, za svoje pravice, svobodo, za Ukrajino", je dejal po poročanju dpa.
Zelenski: Rusija se pripravlja na bombardiranje Odese
Ruske sile naj bi se pripravljale na bombardiranje in obstreljevanje Odese, zgodovinsko pomembnega mesta na obali Črnega morja, je danes opozoril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. "To bo vojni zločin. Zločin proti zgodovini," je dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Ruske sile v svojem vojaškem pohodu v Ukrajini počasi napredujejo in zavzemajo črnomorsko obalo. Zavzele so že strateško pomembno mesto Herson ob ustju Dnepra, vztrajno pa oblegajo tudi mesto Mariupol. Odese pa zaenkrat še niso napadli.
V tem kozmopolitskem mestu na obali Črnega morja živi okoli milijon ljudi, večinoma ukrajinske in ruske narodnosti, močni pa sta tudi bolgarska in judovska skupnost. Mesto je sicer tudi v neposredni bližini Pridnestrja v Moldaviji, kjer so proruski uporniki že v 90. letih razglasili samoupravo.
Erdogan poziva Putina k splošni prekinitvi ognja, Putin zahteva kapitulacijo Ukrajine
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je danes v telefonskem pogovoru ruskega predsednika Vladimirja Putina pozval k nujni splošni prekinitvi spopadov v Ukrajini, so sporočili iz Erdoganovega urada. Putin je na drugi strani izrazil pripravljenost na dialog, a zahteval, da ukrajinske sile najprej položijo orožje.
Kot poroča ruska tiskovna agencija Tass, je Putin Erdoganu pojasnil, da "specialna vojaška operacija" v Ukrajini poteka po načrtih in tudi urniku. Rusija jo je pripravljena ustaviti le, če bo Ukrajina izpolnila ruske zahteve in položila orožje.
"Vsak poskus, da bi s pogajanji zavlačevali in omogočili ukrajinski vojski, da se reorganizira, bo neuspešen. V povezavi s tem je bilo izpostavljeno, da je zaustavitev specialne operacije možna le, če bo Kijev ustavil vojaške akcije in izpolnil ruske zahteve, ki so bile popolnoma jasne," so sporočili iz Kremlja po telefonskem pogovoru obeh voditeljev.
Erdogan tretji voditelj katere od članic Nata, ki je govoril s Putinom od začetka ruskega napada
Putin je izrazil pričakovanje, da bodo ukrajinski pogajalci konstruktivni in upoštevali stanje na terenu. Pogajalci obeh strani naj bi se sicer vnovič sestali v ponedeljek. To bo njihovo tretje srečanje od začetka vojne.
Putin je tudi zatrdil, da si ruska vojska prizadeva, da ne bi ogrožala življenj in varnosti civilnih prebivalcev. Izvajajo "natančne napade" zgolj na vojaške cilje, ukrajinski branilci pa da so tisti, ki se skrivajo za civilisti in povzročajo uničenje.
Turški predsednik je sicer Putina opozoril, da bi prekinitev ognja vsaj nekoliko zmanjšala zaskrbljenost zaradi težkega humanitarnega položaja v Ukrajini, poleg tega pa omogočila iskanje mirne rešitve, pa so sporočili iz Erdoganovega urada. Erdogan je ob tem napovedal tudi nadaljevanje turških prizadevanj za sodelovanje v iskanju rešitve za konec vojne v Ukrajini, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Turčija, ki je članica Nata, bo sicer v južnem mestu Antalya prihodnji konec tedna gostila diplomatski forum, ki naj bi se ga udeležil tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov. V Ankari si prizadevajo, da bi se foruma udeležil tudi ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba, a zaenkrat še ni jasno, ali bo lahko prišel v Antalyo.
Erdogan je bil tretji voditelj katere od članic Nata, ki je govoril s Putinom od začetka ruskega napada na Ukrajino. Zadnjič sta sicer govorila 23. februarja, dan pred invazijo.
Doslej se je Putin izmed voditeljev članic Nata pogovarjal le s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in nemškim kanclerjem Olafom Scholzem. Danes pa se je znova slišal z Macronom, so potrdili tako v Moskvi kot v Parizu.
Rusija obtožuje Ukrajino, da je razvijala biološko orožje
Rusija je obtožila Ukrajino, da je s pomočjo ZDA razvijala biološko orožje. Kot je danes izjavil tiskovni predstavnik obrambnega ministrstva Igor Konašenkov, so dobili dokaze o obstoju takšnega programa, ki so jih Ukrajinci skušali uničiti. Konašenko je poleg tega zagrozil ukrajinskim sosedam, naj ne nudijo svojih letališč ukrajinskim letalom.
Na nocojšnji novinarski konfrenci v Moskvi je Konašekov dejal, so dobili dokaze, da so Ukrajinci ob začetku ruskega napada 24. februarja na hitro uničevali številne nevarne patogene, od povzročitelja kuge in antraksa do kolere in tularemije. Napovedal je, da bodo dokumentacijo, ki naj bi dokazovala tudi ameriško financiranje, razkrili v bližnji prihodnosti, je poročala ruska tiskovna agencija Tass.
Konašenkov je poleg tega opozoril ukrajinske sosede, naj ne omogočajo, da bi ukrajinsko letalstvo lahko uporabljalo njihova letališča. V takem primeru bodo imeli to državo za "stran v konfliktu".
Opozorilo je bilo namenjeno predvsem Romuniji, ki jo je Konašenkov tudi izrecno omenil. "Vemo, da so ukrajinska bojna letala letela v Romunijo in druge sosednje države (...) Uporaba letališč v teh državah za nameščanje ukrajinske vojaških letal in njihova uporaba sile proti ruski vojski bi lahko pomenila vpletenost teh držav v oboroženi konflikt," je dejal.
Dejal je sicer, da so ruske sile uspele uničiti že "praktično vsa" ukrajinska letala, ki so bila sposobna za boj, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Zagrozil je tudi, da se bodo ruske sile zdaj posvetile tudi napadom na ukrajinsko vojaško industrijo. "Kot del naloge za demilitarizacijo Ukrajine bodo ruske sile napadle podjetja ukrajinske vojaške industrije," je napovedal. Zatrdil je, da bodo uporabljali "natančna orožja", poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Na Poljskem že skoraj milijon beguncev iz Ukrajine
Na Poljsko je prispelo že skoraj milijon beguncev iz Ukrajine. Kot je danes sporočila poljska mejna policija, je od začetka ruskega napada 24. februarja mejo med Ukrajino in Poljsko prečkalo 922.400 beguncev. Samo v soboto jih je prišlo 129.000, danes pa do sredine dopoldneva že 39.800, so navedli.
Blinken potrdil razmišljanja o dobavi letal Ukrajini, zagotovil podporo Moldaviji
Ameriški državni sekretar Antony Blinken je danes potrdil, da ZDA razmišljajo o tem, da bi Poljski poslale vojaška letala, če se Varšava odloči za dobavo svojih migov Ukrajini, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Da si Washington prizadeva za dogovor s Poljsko o dobavi letal Ukrajini, so pred tem poročali tudi ameriški mediji.
Blinken je na novinarski konferenci v moldavski prestolnici Kišinjov, kjer se je danes mudil v okviru evropske turneje, dejal, da ZDA preučujejo možnost nadomestitve letal, ki bi jih Poljska zagotovila Ukrajini.
Po poročanju ameriških medijev, ki se sklicujejo na ameriške uradnike, bi glede na predlog Washingtona Poljska poslala Ukrajini svoja bojna letala tipa mig, na katere so navajeni tudi ukrajinski piloti. V zameno pa bi od ZDA dobila ameriške lovce F-16.
Blinken je danes pojasnil, da o konkretnem časovnem načrtu ne more govoriti, da pa lahko reče le, da to vprašanje obravnavajo "zelo, zelo aktivno". "Trenutno aktivno preučujemo vprašanje letal, ki bi jih Poljska lahko dostavila Ukrajini. In kako bi potem mi lahko dostavili, če se Poljska odloči (...) dostaviti ta letala," je dejal po poročanju dpa.
Po besedah Blinkna sedaj potekajo pogovori z ukrajinsko vlado o tem, kaj potrebujejo, da bi se zoperstavili ruski agresiji. "Ko dobimo to oceno, bomo videli, kaj lahko z našimi zavezniki in partnerji dobavimo," je dejal.
Blinken se je pred obiskom v Moldaviji v soboto mudil na Poljskem, kjer se je z najvišjimi poljskimi predstavniki pogovarjal o nadaljnji varnostni pomoči ZDA v luči ruske invazije na Ukrajino.
Poljska je medtem danes vnovič zanikala poročila, da namerava Ukrajini dobaviti sovjetska bojna letala. "Poljska ne bo poslala svojih bojnih letal v Ukrajino in ne bo dovolila uporabe svojih letališč. Pomembno pomagamo na mnogih drugih področjih," je na Twitterju sporočila vlada v Varšavi.
Pri tem je omenila četrtkovo izjavo poljskega generalštaba, v kateri so zapisali, da vsa poljska letala MiG-29 ostajajo v svojih domačih oporiščih.
Blinken je spričo zaostrenih razmer zaradi vojne v Ukrajini izrazil tudi podporo Moldaviji. "Močno podpiramo suverenost in ozemeljsko celovitost Moldavije ter njeno ustavno zajamčeno nevtralnost," je dejal na skupni novinarski konferenci z moldavsko predsednico Maio Sandu.
Pri tem je izpostavil, da so ZDA mobilizirale globalni odziv na rusko agresijo proti Ukrajini. "Kadar koli in kjer koli se bo taka agresija pokazala, bomo storili enako," je zatrdil Blinken, ki je Moldaviji obljubil pomoč pri oskrbi beguncev iz Ukrajine. Po njegovih navedbah se je v to državo zateklo že 240.000 ljudi, večinoma žensk in otrok, še poroča dpa.
Po podatkih poljskega zunanjega ministrstva je velika večina prišlekov ukrajinskih državljanov. So pa zabeležili tudi državljane Uzbekistana, Belorusije, Indije, Nigerije, Alžirije, Maroka, ZDA in drugih držav, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Na tisoče protivojnih protestnikov v svetu v podporo Ukrajini
V številnih mestih v svetu so v soboto zvečer potekali shodi v podporo Ukrajini, ki se sooča z vojaško agresijo Rusije. Eden največjih shodov je bil v Zürichu, kjer se je zbralo okoli 40.000 ljudi. V Parizu se jih je zbralo več kot 16.000, več tisoč pa tudi v New Yorku, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Švicarji so na shodu za mir v Zürichu zahtevali takojšnji konec spopadov v Ukrajini. Protestniki napovedujejo, da se bodo zbrali vsak konec tedna, dokler Rusija ne bo končala svojega napada. Po ocenah organizatorjev se je tokrat v Zürichu zbralo zbralo okoli 40.000 ljudi, je poročala švicarska tiskovna agencija ATS.
V Franciji se je po podatkih notranjega ministrstva v skupno 119 mestih zbralo najmanj 41.600 ljudi, ki so protestirali proti vojni in v podporo Ukrajini. Samo v Parizu se je zbralo okoli 16.000 ljudi, med njimi številni Ukrajinci.
Več sto ljudi se je zbralo tudi v Londonu. Med njimi so bili tudi številni begunci, ki so pobegnili pred bombami v Ukrajini. "Moramo ostati enotni v podpori naši državi," je za AFP dejala 36-letna Olena Marcinjuk. "Morda bomo na tak način sporočili Rusiji, da svet podpira Ukrajino in da mora ustaviti vojno," je dodala.
V Rimu so sindikati pripravili pohod za mir in demonstrirali proti ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. A slišati je bilo tudi kritike proti Natu. Mirovniki so pozivali tudi k izstopu Italije iz Nata, poroča AFP.
Protesti so potekali tudi v ameriški metropoli New York. Več tisoč ljudi je na Times Squareu vzklikalo gesla v podporo Ukrajini in proti "ruskemu terorizmu". Pozivali so tudi k vzpostavitvi območja prepovedi letenja nad Ukrajino, kar Nato sicer zavrača, ker bi to lahko sprožilo neposreden konflikt z Rusijo in vojno velikih razsežnosti.
Papež poziva h koncu prelivanja reke krvi v Ukrajini
Papež Frančišek je danes v Vatikanu ponovno pozval k prekinitvi spopadov v Ukrajini in prenehanju "prelivanja reke krvi in solza". Pozval je k vzpostavitvi humanitarnih koridorjev za begunce in dostopa do obleganih območij, da bi se ljudem zagotovilo vsaj življenjsko potreben živež in vodo, poročajo tuje tiskovne agencije.
"Reke krvi in solza tečejo v Ukrajini. To ni zgolj vojaška operacija, ampak vojna, ki seje smrt, uničenje in bedo," je dejal Frančišek v svojem današnjem angelusu. "Vse več je žrtev in beguncev, predvsem mater in otrok," je dodal papež.
Kot je dejal, misli tudi na vse, ki so sprejeli begunce. Pozval je k takojšnji prekinitvi nasilja in k mirovnim pogajanjem. Mednarodno pravo bi bilo treba spoštovati, se je zavzel.
Papež je izrazil tudi pripravljenost, da bi Vatikan kakorkoli na konkreten način pomagal pri vzpostavljanju miru. V Ukrajino sta s to nalogo odpotovala tudi dva kardinala, Poljak Konrad Krajewski in Kanadčan Michael Czerny, je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA še sporočil Frančišek.
Zahvalil pa se je tudi novinarjem, ki postavljajo svoje življenje na kocko, da poročajo o vojni v Ukrajini. "Hvala za vašo službo, s katero nam omogočate, da nam je drama ukrajinskih ljudi bliže in da lahko vidimo vso grozoto vojne," je v molitvi še dejal papež.
Ruska invazija na Ukrajino posegla tudi v strateški kompas EU
Ruska invazija na Ukrajino je v dobršni meri spodbudila spremembe tudi pri pripravi strateškega kompasa, dokumenta, ki prinaša vizijo o krepitvi skupnega obrambnega delovanja EU. V najnovejši različici se varnostna grožnja ruske agresije vleče kot rdeča nit skozi ves dokument, poroča danes spletni portal Euractiv, ki je pridobil vpogled vanj.
Prvi osnutek strateškega kompasa, ki postavlja politične smernice za razvoj evropske obrambe in varnosti v prihajajočem desetletju, je bil novembra lani uradno predložen zunanjim ministrom EU, torej še pred napadom Rusije na Ukrajino. Končni osnutek bi morali voditelji EU sprejeti marca v času francoskega predsedovanja Svetu EU.
"Vrnitev vojne v Evropo, pa tudi veliki geopolitični premiki izzivajo našo sposobnost, da promoviramo našo vizijo in branimo naše interese," piše v osnutku dokumenta, katerega vsebina se namesto prejšnjih 34 sedaj razteza na 41 straneh.
"Bolj sovražno varnostno okolje od nas zahteva, da naredimo kvantni preskok in povečamo svojo sposobnost in pripravljenost na ukrepanje, okrepimo odpornost ter zagotovimo solidarnost in medsebojno pomoč," navaja dokument.
Prvotni osnutek je bil deležen kritik, da grožnja Rusije ni vključevala elementov, kot so vojaške grožnje, uporaba oskrbe z energijo kot orožja in hibridni napadi, poroča Euractiv.
Poleg tega so nekatere vzhodnoevropske države članice trdile, da mora EU, da bi postala pomemben igralec na geopolitičnem parketu, igrati varnostno vlogo ne le v Afriki, ampak predvsem v njenem vzhodnem sosedstvu.
Novi osnutek predstavlja premik v jeziku in strategiji, ki ju je EU pokazala po ruski invaziji na Ukrajino 24. februarja, in poudarja, da je povezava "bolj enotna kot kdaj koli prej". "Zavezani smo obrambi evropskega varnostnega reda," piše v osnutku dokumenta.
Ko se bodo voditelji EU prihodnji teden sestali na neformalnem srečanju v Parizu, bodo po pričakovanjih razpravljali tudi končnem osnutku strateškega kompasa ter govorili o razmerah v Ukrajini v luči ruske agresije, poroča spletni portal.
"S podporo Ukrajini pri soočanju z vojaško agresijo Rusije izkazujemo odločenost brez primere, da skupaj z našimi zavezniki in partnerji ponovno vzpostavimo mir v Evropi," piše v spremenjenem osnutku.
Ta tudi obsoja dejanja Moskve kot neizzvana in neupravičena, pri čemer izrecno omenja rusko vojaško agresijo v Gruziji leta 2008, nezakonito priključitev Krima leta 2014 in podporo oboroženim separatističnim skupinam v Donbasu na vzhodu Ukrajine. Ta dejanja kažejo, da "ruska vlada aktivno poskuša obnoviti in razširiti tako imenovane interesne sfere".
Dokument se zdaj tudi posebej sklicuje na "temeljna načela, na katerih temelji evropska varnost, zapisana v ustanovni listini ZN in ustanovnih dokumentih OVSE, vključno s helsinško sklepno listino in pariško listino". Poudarja enotnost in solidarnost v odnosih EU s partnerji in podobno mislečimi državami v G7, Natu in Združenih narodih.
Omenja tudi druga prizorišča, kot so Libija, Sirija, Srednjeafriška republika in Mali, kjer svoje interese uveljavlja Rusija, ki "uporablja krize na oportunističen način, vključno z uporabo dezinformacij in plačancev, kot je skupina Wagner".
Dokument omenja tudi lani vzpostavljen evropski mirovni instrument. Preko njega lahko EU hitro zagotovi pomembno pomoč partnerjem, na primer z zagotavljanjem vojaške opreme, ki pogosto dopolnjuje usposabljanje v misijah v okviru skupne evropske varnostne in obrambne politike, piše v delu, ki je bil dodan dokumentu.
EU je nedavno prvič v zgodovini odločila, da bo za pomoč Ukrajini v boju proti ruski agresiji financirala nakup in dostavo orožja napadeni državi, sredstva pa bo namenila iz omenjenega instrumenta.
Glede izdatkov za obrambo novi osnutek navaja, da je "nujno porabiti več in bolje" ob usklajevanju med državami članicami in na ravni EU.
Poljski predsednik v svojih vilah nastanil begunce iz Ukrajine
Pri nastanitvi beguncev iz Ukrajine, od koder jih je od začetka ruske invazije največ pribežalo na Poljsko, je dobrodošel vsak dodaten prostor. Vrata svojih uradnih prostorov je beguncem odprl tudi poljski predsednik Andrzej Duda, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Na pobudo poljske prve dame Agate Kornhauser-Duda v dveh predsednikovih uradnih vilah že nekaj dni bivajo begunci iz Ukrajine, je za poljsko tiskovno agencijo PAP povedal vodja predsednikovega urada Adam Kwiatkowski. Kmalu bo tam nastanjene begunce obiskala tudi predsednikova žena, je dejal.
Predsednik Duda ima ob predsedniški palači Belvedere v Varšavi na voljo še štiri vile, med drugim na polotoku Hel ob Baltskem morju in v zimskem športnem letovišču Wisla, poroča dpa.
Po podatkih poljske mejne straže je od začetka ruske invazije na Ukrajino na Poljsko prispelo 922.400 beguncev.
Putin v pogovoru z Macronom pozdravil zamisel o sestanku z IAEA
Ruski predsednik Vladimir Putin je francoskemu kolegu Emmanuelu Macronu danes dejal, da je zamisel o srečanju Mednarodne agencije za jedrsko energijo, Rusije in Ukrajine koristna in da bi sestanek lahko potekal prek video povezave ali v tretji državi. Izrazil je tudi pripravljenost na nadaljevanje dialoga s Kijevom ob izpolnitvi ruskih zahtev.
Macron je v današnjem skoraj dvournem telefonskem pogovoru Putinu izrazil zaskrbljenost glede razmer v ukrajinskih jedrskih elektrarnah Zaporožje in Černobil, ki so ju pred dnevi zasedle ruske sile.
Putin mu je zagotovil "fizično in jedrsko varnost" jedrske elektrarne Zaporožje, ki so jo ruske sile zavzele v petek, pred provokacijami "ukrajinskih skrajnežev", so po poročanju ruske tiskovne agencije Tass sporočili iz Kremlja.
Putin je pri tem komentiral predlog generalnega direktorja Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafaela Grossija, da je pripravljen priti v Černobil in voditi pogajanja med stranema o varnostnih zagotovilih za ukrajinske jedrske elektrarne. Putin je dejal, da je zamisel koristna in dodal, da bi srečanje lahko potekalo prek video povezave ali v tretji državi.
Putin je Macrona tudi seznanil s stanjem glede pogovorov med rusko in ukrajinsko delegacijo. Pri tem je izrazil pripravljenost za nadaljevanje dialoga pod pogojem, da bodo izpolnjene ruske zahteve, še poroča Tass.
"Najpomembneje je zagotoviti, da ukrajinska stran pokaže resen pristop k pogovorom o sporazumih, ki so nujni za konec bojnih operacij," so sporočili iz Kremlja. Pogajalci obeh strani naj bi se sicer vnovič sestali v ponedeljek. To bo njihovo tretje srečanje od začetka ruske invazije na Ukrajino.
Ena od tem pogovorov je bil tudi poskus evakuacije civilistov iz obleganega ukrajinskega mesta Mariupol ob Azovskem morju, ki je danes, že drugi dan zapored propadel. Strani sta za neuspeh znova obtožili ena drugo. Putin je za neuspeh izvedbe evakuacije okrivil Kijev, ki da se ni držal dogovorjene prekinitve ognja.
Putin je Macronu tudi predlagal, da bi z oblastmi v Kijevu proaktivno reševal vprašanje humanitarnih koridorjev za civiliste in tujce, so še sporočili iz Kremlja.
