Opozorili so na nevarne namere zakona in sporočili, da ne bodo popustili, dokler vlada ne bo v celoti umaknila spornega člena.
Protest pred sedežem vlade v Zagrebu je organiziralo hrvaško novinarsko društvo (HNK), udeležilo pa se ga je več sto ljudi. Obenem je protestni shod potekal tudi v Splitu.
Predsednik HND Hrvoje Zovko je na protestu zahteval popoln umik člena, ki predvideva kriminalizacijo odtekanja informacij in so ga novinarji poimenovali Lex AP po premierju Andreju Plenkoviću.
Da bo odtekanje informacij postalo kaznivo dejanje, je Plenković namreč napovedal že februarja lani. To je storil po tem, ko so hrvaški mediji razkrili sporočila SMS med nekdanjima državnima uslužbenkama in članom vladajoče HDZ, v sporočilih pa je nastopala oseba z okrajšavo A.P.
Spremembe kazenskega zakonika ne predvidevajo kazenskega pregona novinarjev, ki bi razkrili omenjene vsebine, temveč kazenski pregon tistih, ki bodo informacije razkrili.
Hrvaški pravosodni minister Ivan Malenica je v torek sporočil še, da bodo v člen dodali tudi odstavek, ki se bo nanašal na prevladujoči javni interes. Tako bi predvideval, da ne bo kaznivega dejanja, če bo informacija objavljena zaradi zaščite žrtve kaznivega dejanja, v interesu obrambe v kazenskem postopku ali v drugem prevladujočem javnem interesu.
Zovko je danes dejal, da je "včerajšnja parada s spremembami pet pred dvanajsto" poceni političen trik, s katerim vlada in Plenković poskušata razbiti argumente upravičenih kritik novinarjev in vseh, ki jim je pomembno, da živijo v pošteni in pravični družbi.
Novinarji bodo vztrajali pri svojih zahtevah
Opozoril je, da bodo novinarje, čeprav jih po tem zakonu ne bodo mogli kaznovati, še vedno lahko nadlegovali. "Zgroženi smo ob dejstvu, da nas niti enkrat niste demantirali, da novinarjem in novinarkam ne boste odvzemali mobilnih telefonov in prenosnih računalnikov. Do presoje o tem, kaj je v sodnem postopku javni interes, bo trajalo večmesečno nadlegovanje naših kolegic in kolegov ter zastraševanje žvižgačev," je ocenil. Obenem je napovedal nove proteste, če vlada ne bo v celoti umaknila predlaganega člena.
Da bodo novinarji vztrajali pri svojih zahtevah, je Zovko poudaril tudi za STA. Prepričan je namreč, da napovedane spremembe zakona ne pomenijo nič, ker da ničesar ne rešujejo.
Z njim se je strinjal tudi glavni urednik hrvaškega časnika Večernji list Dražen Klarić, ki se je prav tako udeležil protesta v Zagrebu. Za STA je ocenil, da se vlada z napovedanimi spremembami poskuša reševati in popravljati situacijo, ter vladajoče pozval, naj v celoti umaknejo sporni člen.
"Moramo pokazati enotnost in reči, da to ne bo šlo," je za STA še dejal Klarić. Dodal je, da bi, če bi ta zakon veljal, Hrvaška v zadnjih 30 letih ostala v kameni dobi. "Ne bi razkrivali korupcije, družba se ne bi spreminjala na bolje, demokratični standardi bi bili na veliko nižji ravni, zato tu ni dileme," je pojasnil. Pri tem je poudaril, da so družbo vedno delali boljšo novinarji ter pogumni posamezniki, novinarji, žvižgači, ki so opozarjali na nezakonitosti in korupcijo.
Podobno so menili tudi drugi udeleženci protesta. "Svoboda govora mora biti, novinarji morajo raziskovati, pisati. Če ne bi bilo njih, ne bi ničesar vedeli, vse bi prikrili in pometli pod preprogo," je za STA na primer dejala upokojenka Branka. Ocenila je, da je namen zakona, da vladajoči prikrijejo kriminal in korupcijo, dodala pa tudi, da meni, da bo zakon sprejet, "ker je to čista diktatura".
