Evropska unija se aktivno odziva na novo energetsko krizo, ki jo povzroča vojna na Bližnjem vzhodu. Letalski prevozniki množično odpovedujejo lete, cene goriv pa strmo rastejo. V marcu so evropske države zabeležile trinajstodstotno povprečno rast cen goriv. Prebivalci zato hitro spreminjajo svoje navade. V prejšnjem mesecu so kupci v celinskem delu Evrope registrirali 224 tisoč novih električnih avtomobilov, izjemno pa raste tudi povpraševanje po sončnih elektrarnah.
Janik Nolden, ustanovitelj nemškega podjetja za sončne panele, opaža ogromne spremembe na trgu. "Odkar se je začela vojna v Iranu, so poizvedbe močno narasle. Govorimo o tri- do štirikratnem povečanju. V enakem sorazmerju raste tudi število naročil," po pisanju tujih medijev pojasnjuje Nolden. Razvoj in nižje cene sončnih elektrarn ter baterijskih sistemov omogočajo gospodinjstvom, da postanejo proizvajalci in shranjevalci energije. Povprečna sončna elektrarna namreč proizvaja elektriko še 30 let po namestitvi.
Evropska komisija pripravlja sveženj ukrepov
Evropski voditelji na vrhu na Cipru trenutno razpravljajo o predlogih Evropske komisije. Ta za pomoč gospodinjstvom in industriji predlaga uvedbo bonov, denarno pomoč, davčne olajšave in znižanje trošarin. Poleg tega načrtujejo pospešeno polnjenje skladišč plina, fleksibilno menjavo kerozina za letalsko industrijo ter ukrepe za hitrejši prehod na čisto energijo. Komisija razmišlja tudi o uvedbi cenejšega bencina E20, ki vsebuje dvajset odstotkov bioetanola. Za ta korak pa morajo evropski odločevalci najprej prilagoditi direktivo o kakovosti goriv, hkrati pa takšno gorivo ne ustreza starejšim avtomobilom.
Medtem ko Hormuška ožina ostaja blokirana, je naftovod Družba ponovno začel obratovati. Slovaški premier Robert Fico opozarja, da naftovod sploh ni utrpel poškodb. "Družbo in nafto nekateri uporabljajo zgolj kot orodje v geopolitičnem boju," poudarja Fico.
