Razvoj umetne inteligence prinaša ogromne energetske zahteve, ki jim evropsko električno omrežje trenutno ni kos. Vsakič, ko uporabnik postavi vprašanje klepetalnemu robotu, podatkovni center nekje na svetu porabi veliko količino energije za pripravo odgovora. Evropa želi na področju umetne inteligence zmanjšati zaostanek za Združenimi državami Amerike, a se pri tem sooča z resno oviro. Njeno električno omrežje komaj pokriva že obstoječe potrebe, poroča portal Euronews, ki povzema ugotovitve evropskega inštituta za energetsko in digitalno politiko Interface.
Strokovnjaki inštituta Interface opozarjajo, da bodo evropske ambicije brez nujnih reform pripeljale do drage in neizkoriščene infrastrukture, ki bo zgolj požirala javni denar.
Medtem ko povprečno evropsko gospodinjstvo letno porabi okoli 3600 kilovatnih ur električne energije, lahko podatkovni center za umetno inteligenco v enem samem dnevu porabi toliko energije kot desettisoče domov. Moč najnaprednejših sistemov raste izjemno hitro. V letu 2019 so ti sistemi potrebovali približno 13 megavatov, do leta 2025 pa bodo predvidoma zahtevali med 280 in 300 megavatov. Ta številka se lahko primerja s porabo četrt milijona evropskih gospodinjstev.
Trening modelov porabi za celo mesto elektrike
Vsa ta energija mora preiti skozi evropsko električno omrežje, ki ga inženirji niso načrtovali za takšne obremenitve. Priključitev samo enega objekta, ki naenkrat zahteva več sto megavatov, močno obremeni celoten sistem. To pogosto povzroči potrebo po dragih nadgradnjah in iz omrežja izrine druge uporabnike.
Samo trening modela ChatGPT-4 je porabil približno 46 gigavatnih ur energije. S to količino električne energije bi lahko celotno območje Bruslja nemoteno delovalo več kot štiri dni. Mednarodna agencija za energijo ob tem napoveduje, da se bo globalna poraba podatkovnih centrov do leta 2030 več kot podvojila, glavni krivec za to pa bo prav umetna inteligenca.
Sistemi umetne inteligence se namreč močno razlikujejo od tradicionalnih strežniških centrov. Uporabljajo specializirane čipe, ki delujejo skoraj z maksimalno močjo več dni ali tednov brez prestanka. Poročilo poudarja, da se ti centri obnašajo kot energetsko intenzivni industrijski obrati, ki poskušajo delovati na omejenih omrežjih.
Desetletne čakalne vrste za priklop na omrežje
Zmogljivost priključkov, roki za spajanje na omrežje, lokalni zastoji in visoke cene energije danes močno omejujejo velike projekte. Težava najbolj izstopa na najpomembnejših evropskih trgih podatkovnih centrov, ki jih strokovnjaki imenujejo mesta FLAP-D: Frankfurt, London, Amsterdam, Pariz in Dublin. Čakalne vrste za priklop na omrežje so tam postale tako dolge, da praktično onemogočajo nadaljnji razvoj.
Irska vlada je zaradi teh težav uvedla moratorij na nove podatkovne centre v Dublinu do leta 2028. Nizozemska in Frankfurt sta prav tako praktično prepovedala nove priključke vsaj do leta 2030.
Omejitve čutijo tudi največja podjetja v industriji. OpenAI je zaradi visokih cen električne energije že začasno ustavil svoje naložbe v Združenem kraljestvu in na Norveškem. Evropsko električno omrežje namreč že zdaj trpi zaradi elektrifikacije prometa in ogrevanja, neenakomernega uvajanja obnovljivih virov energije ter nestabilnih trgov plina in elektrike. Poročilo zato svetuje odločevalcem, naj evropske centre že od samega začetka integrirajo v nacionalno in evropsko načrtovanje omrežja, pri čemer morajo izbiro lokacije nujno vezati na dostopnost obnovljive energije.
