Tajska ima kar nekaj najstrožjih zakonov na svetu, ki prepovedujejo obrekovanje in kritiziranje kralja, kraljice, njunega dediča ali regenta, za vsako kršitev pa lahko izrečejo 15-letno zaporno kazen. Po tej zakonodaji je bila obsojena 65-letna Ančan Prelert, češ da je v letih 2014 in 2015 na youtubu in facebooku delila zvočne posnetke radijske oddaje, kritične do kraljeve družine. Obsodili so jo po 29 točkah, za vsako tri leta. Kazensko sodišče v Bangkoku ji je najprej izreklo 87-letno zaporno kazen, a jo je zaradi priznanja krivde prepolovilo, torej jo čaka 43 let zapora.
"To je najvišja kazen, ki jo je do zdaj izreklo tajsko sodišče zaradi kršitve člena 112," je povedala njena odvetnica Pavini Čumsri in omenila zakon lese majeste, ki prepoveduje razžalitev kralja. Dejala je, da se bodo zoper sodbo pritožili. Od konca lanskega leta so oblasti po več kot dveh letih neuporabe tega zakona sprožile podobne pregone proti več desetim protestnikom, čeprav je tajski premier Prajut Čan Oča še junija lani zatrdil, da se ta zakon zaradi zahteve kralja Mahe Vajiralongkorna ne uporablja več. A kmalu zatem so demonstranti več kot pet mesecev redno organizirali shode in zahtevali odstop kralja, ki je skupaj z očetom oblast prevzel v vojaškem puču leta 2014, razpustitev parlamenta in spremembe ustave, saj ta po njihovem mnenju daje veliko moč vojski.
Številni protestniki so drzno in odkrito pozivali tudi k reformi monarhije. Na ulice je prišlo na tisoče ljudi in se tudi nasilno soočilo s policijo in promonarhijskimi skupinami. Zahtevali so, da kralj odgovarja po ustavi in omeji svoje pristojnosti.
Po navedbah tajskih odvetnikov za človekove pravice naj bi bilo od 24. novembra do 31. decembra lani obtoženih najmanj 38 ljudi, vključno z mladoletnico in več študenti, kar po besedah Titinana Pongsudiraka, politologa in direktorja Inštituta za varnost in mednarodne študije na Univerzi Čulalongkorn, pomeni, da je zakon lese majeste spet v polni veljavi, je poročala televizijska mreža CNN.
Ančan Prelert, nekdanja javna uslužbenka, je bila aretirana januarja 2015, potem ko je vojska z državnim udarom strmoglavila civilno vlado Tajske. Po prevzemu oblasti so uvedli izredne razmere in na stotine aktivistov je bilo aretiranih in obtoženih po drakonskih zakonih, da bi utišali vsakršno nestrinjanje, so sporočile skupine za zaščito človekovih pravic. Na sojenje pred vojaškim sodiščem je Ančan Prelert čakala skoraj štiri leta, predlani pa so jo s plačilom varščine izpustili na prostost in njen primer prenesli na civilno kazensko sodišče.
Regionalna direktorica Amnesty International za azijsko-pacifiško regijo Jamini Mišra je sojenje komentirala z besedami: "Način, kako so si oblasti očitno prizadevale, da bi kazni povečale z množenjem kazenskih obtožb, daje jasno sporočilo 50 milijonom tajskih uporabnikov interneta." Mnogi politični analitiki so prepričani, da bi kazen, ki jo je sodišče izreklo zaradi žalitve monarhije, lahko razumeli kot resno opozorilo protestnikom, ki zahtevajo reformo monarhije in večje svoboščine.
