Zdravje, sodstvo, gospodarstvo, Evropa, politika. Vse to se prepleta v Italiji v zvezi s koronavirusom. V zadnjih dneh je postalo stanje eksplozivno in vprašanje je, ali bo država kos številnim izzivom, ki se pojavljajo.
Začnimo z zdravjem. Pandemija ne popušča. V četrtek je umrlo 525 ljudi, od teh 231 v Lombardiji. Res je sicer, da število postopoma upada in da je v intenzivni negi iz dneva v dan manj ljudi, ampak številke so še vedno neizprosne. Število okuženih v državi je doseglo skoraj 170 tisoč, od teh jih je 40.000 ozdravelo, več kot 22.000 pa umrlo. Čeprav pri civilni zaščiti z zmernim optimizmom ugotavljajo, da se krivulja počasi nagiba navzdol, podatki ne kažejo na konec pandemije v kratkem času. Vsak dan beležijo nove okužbe, tudi v krajih, kjer jih je bilo doslej manj; tako so v četrtek zaradi 21 okužb za dva tedna zaprli urgenco v največji tržaški bolnišnici na primestni Katinari.
Jasno je samo, da se je šolsko leto končalo
Bolne selili v domove za ostarele
Z okužbami so povezane tudi številne preiskave. V domovih za starejše je umrlo že 2500 ljudi, vendar mediji namigujejo, da je število najmanj dvakrat večje, le da za vzrok smrti ni bila navedena okužba s koronavirusom, ampak samo pljučnica. Najhujše je seveda v Milanu, kjer se je v središču polemik in tudi preiskav znašel dom Pio albergo Trivulzio, v Italiji zelo poznan, ker je prav tam v začetku 90-ih let izbruhnila velika korupcijska afera, ki je v nekaj letih popolnoma razgradila politično strukturo države. Baje naj bi dežela Lombardija, ki je (kot sicer vse dežele v Italiji) pristojna za zdravstvo, v nasprotju z vladnimi določili premeščala okužene s koronavirusom v domove za ostarele. To so, kot poročajo mediji, ugotovili inšpektorji in to je preiskovala tudi finančna policija na sedežu dežele Lombardije. Spor je političen, kajti deželo vodi Attilio Fontana, predstavnik Salvinijeve Lige, ki je, kot je znano, v Rimu v opoziciji. In to ni edini kamen spotike med vlado in deželami oziroma med levosredinsko koalicijo in desno opozicijo.
Sicer pa je resno vprašanje, kam premestiti okužene, ki ne potrebujejo intenzivne nege. V Milanu in Bergamu so uredili zasilne bolnišnične kapacitete v sejemskih halah, drugi kraji si pomagajo s hoteli, Genova je celo najela ladjo in o podobni rešitvi razmišljajo tudi v Trstu.
Oster politični spopad
Velika šibkost italijanskega sistema je to, da so dežele pristojne za zdravstvo, izredne ukrepe pa sprejema vlada. Letijo medsebojne obtožbe, za vsem tem je velik politični spopad, predvsem ofenziva voditelja Lige Mattea Salvinija, ki nadzira skoraj vso severno Italijo, proti vladi. Salvini je najprej zahteval popolno zaprtje, zdaj se zavzema za popolno odprtje, skratka, vedno v nasprotju z določili Rima.
Kdaj zagnati podjetja
Druga odprta fronta je gospodarstvo. Podjetniki želijo čim prej zagnati proizvodnjo, veča se nezadovoljstvo, pojavljajo se tudi protesti, od malih samostojnih podjetnikov brez zaposlenih do industrije s tisoči delavcev. V Lombardiji predsednik dežele Fontana vztraja pri obnovitvi proizvodnje, vlada pa na osnovi strokovnih služb ocenjuje, da je to prenevarno. Vmes so sindikati, ki so za odprtje tovarn pod pogojem, da obstajajo ustrezni varnostni ukrepi: razdalja med zaposlenimi, zaščitna oprema, varni prevozi na delovno mesto in podobno. Z nekaterimi podjetji so sindikati že sklenili dogovore, med temi so pomembne znamke kot Ferrari in FCA, nekdanji Fiat. Ampak delovnih procesov marsikje ni mogoče preurediti tako, da bo zagotovljena varnost. Dežela Lombardija predlaga delo v več izmenah, delovni čas tudi ob vikendih in podobno. Druge dežele imajo drugačne predloge.
Nekateri razmišljajo o odprtju podjetij že prihodnji teden, drugi govorijo o 4. maju, strokovnjaki pa opozarjajo, da datumov ni mogoče določiti, vse je odvisno od razvoja okužbe. Skratka, zmeda je popolna. Jasno je samo, da se je šolsko leto končalo. Za šolstvo je namreč pristojen Rim, vsi bodo izdelali razen na maturi, ki pa bo poenostavljena.
Strah pred "pandemijsko" trojko
In potem je tu še Evropa. Premier Giuseppe Conte vztraja pri izdaji evroobveznic in pri tem uživa podporo francoskega predsednika Emmanuela Macrona. O tem bo odločal Evropski svet, Italija pa je že napovedala, da ne pristaja na finančno pomoč, kakršno predvideva sedanja ureditev, to je po grškem modelu: tisti dogovor je bil sprejet za primer, če je kaka država v težavah, ne pa, če gre za pandemijo, ki bremeni vso Evropo. Tudi tu se v Italiji lomijo kopja, kajti EU ponuja 37 milijard pomoči za zdravstvene strukture, v Italiji pa se bojijo, da bi bila ta pomoč pogojena z zloglasno trojko, ki bi dejansko prevzela upravljanje države, kajti gre za posojila. Salvini je zagnal vik in krik, Gibanje 5 zvezd je v precepu in premier Conte išče kompromisno rešitev. Verjetno jo bodo v Bruslju našli, ni pa nobene gotovosti.
V tej zmedi ostaja Italija politično lovišče. Za zdaj rating vlade in osebno Conteja ostaja zelo visok, ni pa izključeno, da se bo zapletlo, najprej z Evropo in že se pojavljajo namigi, da bi oblikovali tehnično vlado, ki bi jo vodil bivši predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi. To je prvi predlagal Salvini, zdaj pa se tudi on umika. Opozicija mu očitno bolj prija.
