Srbija mora biti iskren partner in zaveznik Evrope pri zagovarjanju skupnih vrednot in zagotavljanju varnosti in blaginje, je ob predstavitvi širitvenega poročila za Srbijo poudaril evropski komisar za širitev Oliver Varhelyi.
"V trenutnih geopolitičnih razmerah mora Srbija okrepiti usklajenost z evropsko zunanjo politiko, tudi pri deklaracijah in sankcijah proti Rusiji," je še poudaril.
Komisar je v odgovoru na vprašanja članov odbora Evropskega parlamenta za zunanjo politiko poudaril, da se vsaka kandidatka svobodno odloči za evropsko pot. Srbija je po njegovih besedah ne le partnerica, ampak tudi zaveznica EU. "Zaveznice pa lahko prosimo tudi za pomoč in to tudi počnemo. Potrebujemo vas zdaj," je pozval Srbijo.
Ta zahodnobalkanska država namreč ne izvaja sankcij proti Rusiji, ki jih je EU uvedla proti Moskvi zaradi njene agresije na Ukrajino.
Komisar za širitev je dodal, da želi EU Srbiji pomagati pri naslovitvi izzivov na področju energetske varnosti. "EU je najpomembnejši politični in gospodarski partner Srbije," je poudaril.
V širitvenem poročilu, v katerem komisija vsako leto oceni napredek držav kandidatk na njihovi poti v EU, sicer Bruselj ugotavlja, da je Srbija nadaljevala implementacijo reform, povezanih s pridruževanjem EU, tudi na področju vladavine prava.
Varhelyi je v predstavitvi poročila na zunanjepolitičnem odboru parlamenta pozdravil napredek te zahodnobalkanske države, ki se že pogaja o vstopu, na področju boja proti korupciji, več pa komisija pričakuje na področjih svobode izražanja in svobode medijev.
Predelog, da se BiH podeli status kandidatke za članstvo
Komisija je danes sicer predstavila poročila o napredku za vseh šest držav Zahodnega Balkana, pri čemer je predlagala, da se BiH podeli status kandidatke za članstvo.
Varhelyi je Beograd in Prištino pozval h konstruktivnemu pristopu v dialogu za normalizacijo odnosov. Poudaril je, da komisija vztraja pri oceni iz leta 2018, da Kosovo izpolnjuje pogoje za vizumsko liberalizacijo.
Glede Severne Makedonije, ki je julija začela pogajanja z EU, je povedal, da je pokazala odločnost in stalno napreduje pri sprejemanju potrebnih reform. Izpostavil je, da je Skopje v odzivu na vojno v Ukrajini uskladilo svojo politiko s stališči EU. "S tem je Severna Makedonija pokazala odločenost, da napreduje na poti v EU kot zanesljiva partnerica," je povedal.
Podobno je povedal o Albaniji, ki je prav tako julija začela pogajanja. So pa potrebni dodatni napori na ključnih področjih vladavine prava, kot so svoboda izražanja in medijev, reforma pravosodja in boj proti korupciji.
Izpolnjevanje ciljev na področju vladavine prava, predvsem kar se tiče svobode medijev in pravosodja, pa je ključno za napredek Črne gore v pristopnih pogajanjih. Tudi ta država upošteva zunanjo politiko EU, je povedal.
To pa ne velja za Turčijo, za katero je komisar poudaril, da ni obrnila trenda nazadovanja na ključnih področjih temeljnih pravic in vladavine prava. Pristopna pogajanja tako ostajajo v zastoju. Obenem je izpostavil vlogo Ankare v pogajanjih o izvozu žita iz Ukrajine.
Širitveni sveženj medtem še ne vsebuje poročil za Ukrajino, Moldavijo in Gruzijo. Ukrajina in Moldavija sta status kandidatke prejeli junija, Gruziji pa so voditelji EU obljubili evropsko perspektivo.
