Brexit po štirih tednih že pomalem kaže zobe

Nina Kojima ima v Londonu svojo televizijsko produkcijsko hišo Partisan Media, najdete jo na Amazonu. Še pred nekaj leti je bila dopisnica slovenske RTV z Otoka. Pravi, da posledice brexita v britanski prestolnici še niso udarile z vso surovostjo. Če je verjeti ameriški televizijski mreži CNN, pa brexit drugod že kaže zobe. S Severne Irske poročajo o težavah z oskrbo z živili, škotski ribiči so obupani, ker svežih rib ne morejo več prodajati na Dansko in v Španijo, saj papirologija, bi rekli, traja predolgo, pridelovalcem v Walesu se kopiči hrana za konje ...

"V Londonu pomanjkanja živil v trgovinah ni. Seveda je zimska sezona, zato zelenjavo in sadje uvažajo iz tretjih dežel: borovnice so iz Čila, češnje iz Južne Afrike, jabolka iz Jordanije in Izraela. Fižol imamo iz Kenije, veliko zelenjave je iz drugih afriških dežel. Severna Irska pa kot del Velike Britanije po doseženem dogovoru z EU ostaja v trgovinskem območju EU. Strani sta namreč morali upoštevali velikonočni mirovni sporazum, ki prepoveduje mejo med Severno Irsko in Irsko. Dogovor Severni Irski omogoča, da angleške avtohtone proizvode, recimo sir cheddar ali marmelado chutney, v Belfastu prodajajo brez carin. Druge proizvode pa smejo še zmeraj kupovati iz EU. Problem je verjetno, ker jim iz Irske določenih živil očitno ne dobavljajo več."

Selitev v virtualno

Zavoljo brexita so mnoge finančne institucije v londonskem Cityju razmišljale o selitvi v evropske finančne centre. Finančna industrija v Cityju predstavlja kar 23,6 odstotka britanskega BDP. Kako je s tem? "Francoska banka BNP Parisbas se je kot ena večjih svetovnih bank lani izselila iz Londona v Pariz. Druga največja japonska banka Daiwa pa si je pred štirimi leti v Frankfurtu zagotovila dve nadstropji. Vendar se jim ne bo treba seliti. V koronakrizi se je namreč veliko zadev preselilo v virtualnost. Ugotovili so, da je poslovanje na ta način dovolj varno. City pa ni obdržal finančnega potnega lista. Prek tega mehanizma je opravljal finančne transakcije za vso EU, tudi za najem slovenskih kreditov v času recesije. A pravijo, da se to ne bo zelo poznalo, ker da City še zmeraj ponuja toliko drugih specifičnih finančnih produktov, ki jih bodo stranke iz EU še uporabljale."

O morebitni prizadetosti londonskega Cityja tako lahko zaenkrat samo ugibamo. Sogovornica dodaja: "Zaradi zdravstvene krize podjetja propadajo iz dneva v dan. Prej so nova podjetja stala v vrsti, da kupijo tako propadlo podjetje. Sedaj tega ni. Potencialni kupec propadle tovarne fizično več ne more k njej, da bi jo pregledal in preveril. Prodaja je otežena, lani je praktično ni bilo."

Eme ni več

So se pa iz Londona zavoljo brexita odselile nekatere druge institucije. "Med njimi je po 24 letih iz Londona šla Evropska agencija za zdravila (EMA), ta, ki podeljuje licence za cepiva zoper covid-19. Od marca 2019 je v Amsterdamu," spomni Nina Kojima. "Prav pri cepljenju se vlada premiera Borisa Johnsona hvali v javnosti, kako super je, da Britanci niso več del EU, saj so lahko cepiti začeli veliko prej kot na celini, sami nadzorujejo zaloge cepiva, sami odločajo o tem, koga cepiti najprej in s katerim cepivom," nadaljuje Kojima.

"Za svoj dokumentarec o brexitu sem se tukaj nedavno pogovarjala z akademiki, profesorji, ekonomisti. Profesor Anand Menon s King's Collegea, redni komentator za BBC, CNN in še kje, mi je dejal, da bo škoda zavoljo covida dvojna. Ker bo zraven treba prišteti še učinke brexita. Do velike noči, je napovedal, bo na Otoku dva do tri milijone več brezposelnih. Tedaj, napoveduje, se bo britanska politika morala za vedno spremeniti."

Čutila bo tudi Slovenija

Nina Kojima meni, da je politika Borisa Johnsona populistična, na premierski stolček ga je pripeljal negativizem zoper EU: "Brexit je postal vzorec, ki se je z zmago Donalda Trumpa pred štirimi leti uresničil tudi v ZDA. Populizem je postal globalni trend, države vodijo psihopati. Spomniva se predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja, ki se je nekaj dni pred britanskim referendumom napil, bruhal in žalil osebje. Ni čudno, če so tukaj rekli, v Bruslju samo zastonj jedo in pijejo, iz našega denarja se delajo norca, pa še nesramni so. Brexit boste občutili tudi v Sloveniji. Catherine Barnard, profesorica za ustavno pravo s Trinity Collegea v Cambridgeu, mi je povedala, da je brexit, ko je neka tako velika država s tako velikim gospodarstvom zapustila EU, enako, kot če bi EU zapustilo 18 manjših držav, tudi Slovenija. Zato bo brexit hudo občutila tudi EU."