Razkritja o umazanosti vojne v Afganistanu, vpletenosti regijskih sil in ameriških zločinih so bila julija 2010 prvi veliki učinek dela WikiLeaksa. Juliana Assangea, ustanovitelja internetnega portala, na katerem so objavili do tedaj tajne dokumente, želijo ZDA na svojem ozemlju in ga postaviti pred sodišče. Diametralno nasprotno so ameriške oblasti pred tednom dni ravnale v primeru glavne tožilke Mednarodnega kazenskega sodišča Fatou Bensouda. Mednarodni pravnici je administracija Donalda Trumpa preklicala vizo za vstop v ZDA zaradi njenega vztrajanja pri predlogu za začetek mednarodne sodne preiskave zločinov v Afganistanu. Preiskava, ki jo je v petek popoldan mednarodno kazensko sodišče (ICC) zavrnilo, bi zajemala tako zločine talibanov in afganistanske vojske kot tudi ameriških sil in Cie, ki je vodila tajne zapore, kjer so zapornike mučili - tudi v tajnih centrih na Poljskem, v Litvi in Romuniji.
Od zapora do zapora
Dokumenti in posnetki ameriških vojakov, ki jih je objavil WikiLeaks oktobra 2010, so razkrili tudi protipravno ravnanje in uboje civilistov, ki so jih izvršile ameriške sile v Iraku. Vojaško informacijsko analitičarko in žvižgačico Chelsea Manning, ki je WikiLeaksu predala dokumente, je leta 2017 ameriški predsednik Barack Obama pomilostil po sedmih letih zapora. A pred dobrim mesecem je bila ponovno klicana na pričanje pri tajni pripravi obtožnice zoper Juliana Assangea in nato poslana za nedoločen čas v zapor, kjer so jo kmalu prestavili v samico, saj ni bila pripravljena sodelovati z ameriškim pravosodnim ministrstvom zoper WikiLeaks. Tam so novembra 2010 objavili tudi ameriške diplomatske depeše, ki so spravile v zadrego številne politike, spomladi 2011 pa so objavili še dokumente o ljudeh, ki so jih ameriške oblasti v imenu vojne proti terorizmu držale - in jih še držijo - brez obtožnic zaprte v Guantanamu.
Nevarnost nehumanega ravnanja in usmrtitve
Na četrtkovo aretacijo avstralskega državljana, ki naj bi mu bilo odvzeto ekvadorsko državljanstvo, ki ga je sprejel leta 2017, pet let po tem, ko je našel zatočišče na ekvadorski ambasadi v Londonu, se je odzvala mednarodna organizacija za človekove pravice Amnesty International. Massimo Moratti je pozval britanske oblasti, naj zavrnejo izročitev ali predajo Juliana Assangea Ameriki. "Obstaja zelo resna nevarnost, da bi mu bile tam kršene človekove pravice, tako s pogoji v zaporu, ki bi kršili absolutno prepoved mučenja in nečloveškega ravnanja, kot z nepoštenim sojenjem, ki bi mu lahko sledila usmrtitev, zaradi njegovega dela za WikiLeaks," je opozoril zagovornik človekovih pravic mednarodne organizacije, ki je dosegla svetovno prepoznavnost prav z zagovorništvom pravic političnih zapornikov.
V Britaniji je Diane Abbott, ministrica za notranje zadeve v senci iz vrst laburistične stranke, pozvala predsednico vlade Thereso May, naj prepreči izročitev ustanovitelja WikiLeaksa ZDA, podobno, kot je britanska vlada ravnala leta 2012, ko je ustavila izročitev računalničarja Garyja McKinnona. Zdravniki so tedaj ocenili, da obstaja nevarnost, da bi Škot storil samomor ob izročitvi Ameriki, kjer je bil obtožen, da je med februarjem 2001 in marcem 2002 vdrl v 97 računalnikov ameriške vojske in Nase. Tudi slovenska stranka Levica je pozvala vlado Marjana Šarca, naj stori vse, kar lahko, da prepreči izročitev, vključno s tem, da ponudi Assangeu politični azil. "Upravičeno lahko sumimo, da Assange ne bo deležen pravičnega sojenja," je zapisal Matej Vatovec, vodja poslanske skupine. Ekvadorski umik azila in aretacijo ustanovitelja WikiLeaksa označujejo v Levici za "kršitev človekovih pravic in mednarodnega prava ter grožnjo svobodnemu in neodvisnemu novinarstvu, ki zagotavlja tudi možnost vpogleda javnosti v prakse vlad in njihovih agencij, ki omejujejo posameznikovo svobodo".
Usoda novinarstva in žvižgačev
Odzvali so se tudi v mednarodni organizaciji Novinarji brez meja, kjer so podobno kot v Društvu novinarjev Slovenije in nevladni organizaciji Transparency International Slovenija poudarili, da morajo britanske oblasti pri nadaljnjih korakih na prvo mesto postaviti človekove pravice in zaščito novinarstva, vključno z novinarskimi viri. Generalni direktor organizacije Novinarji brez meja Christophe Deloire je dejal, da bi pregon skoraj devet let kasneje zaradi objav WikiLeaksa, ki so bile v javnem interesu, imel izključno kaznovalni in zastraševalni učinek. Alma Sedlar, direktorica Transparency International Slovenija, dodaja, da gre "za stare obtožbe, v zvezi s katerimi se Obamovi administraciji ni zdelo smiselno preganjati Assangea, saj naj bi bila pomoč novinarjev žvižgačem pri zagotavljanju anonimnosti in pridobivanju dokumentov povsem običajno početje". Prepričana je, da je Assange z WikiLeaksom vzpostavil močne medijske spletne platforme, ki omogočajo žvižgačem varno posredovanje dokumentov novinarjem, in vplival na njihovo širitev. "Kot WikiLeaks ni klasičen medij, a je prelomen za prihodnost medijev, Julian Assange ni ne klasičen novinar in ne klasičen žvižgač, a je njegovo delo prelomno tako za sodobno novinarstvo kot za sodobno žvižgaštvo," pravi in opozarja, da gre za vprašanja svobode, ki presegajo zgodbo posameznika.
