Vojislav Bercko
Ameriški predsednik Joe Biden je med obiskom Japonske izrekel besede, ki so se jim izogibali vsi njegovi predhodniki, celo zunanjepolitično povsem nepredvidljivi Donald Trump: če bo Kitajska napadla Tajvan, ki ga od nekdaj šteje za del svojega ozemlje, bodo ZDA vojaško posredovale. "To je zaveza, ki smo jo dali," je poudaril. Zavzetje Tajvana s silo bi destabiliziralo celotno regijo in bi bilo podobno tistemu, kar se je zgodilo v Ukrajini, je dejal Biden. Kitajska po njegovem prepričanju nima pravice zavzeti Tajvana s silo. Obnašanje Kitajske, vključno z vojaškimi manevri in leti v bližini otoka, se "spogleduje z nevarnostjo", je dodal 46. predsednik ZDA, ki sicer ni prepričan, da bo Kitajska dejansko poskušala napasti Tajvan.
Biden je sicer že oktobra uradno Pekingu povsem jasno sporočil, da bi ZDA ob morebitnem kitajskem napadu branile demokratični Tajvan. Ameriške oblasti dotlej niso tako jasno sporočile, da so odločene braniti 25-milijonski Tajvan v primeru invazije Kitajske, ampak so to vprašanje doslej zavestno puščale vsaj delno odprto oziroma nedorečeno, čeprav je iz njihovih vojaških vaj, ki jih izvajajo na tem območju, jasno, da so pripravljene na eskalacijo konflikta. Biden je lani jeseni prekinil to politiko "strateške dvoumnosti" in Pekingu poslal zelo nedvoumno sporočilo, da mora tudi ta vojaška velesila razumeti, "da ne bomo naredili koraka nazaj in svojih stališč ne bomo spreminjali". Doslej so ZDA takšna nedvoumna sporočila pošiljala svetu, zlasti pa Kitajski in Severni Koreji, le glede varnosti Japonske in Južne Koreje. S tem se je Biden posredno odzval na besede kitajskega voditelja Xi Jinpinga, ki je v nagovoru ob 110. obletnici revolucije, ki je zrušila zadnjo kitajsko dinastijo, poudaril, da je treba izvesti "ponovno združitev" s Tajvanom, in posvaril pred vmešavanjem tujih sil, saj da je vprašanje Tajvana izključno kitajska notranja zadeva.
Peking se je na tokratne Bidnove izjave glede Tajvana včeraj odzval z jasnim opozorilom ZDA. Kitajska izraža "močno nezadovoljstvo" z izjavami ZDA, je dejal kitajski zunanji minister Wang Yi in dodal, da nihče ne bi smel podcenjevati čvrste odločnosti Kitajske, da zaščiti temeljne interese suverenosti in ozemeljske celovitosti, glede katerih ni pripravljena popuščati. Nasprotno so v Taipeju Bidnove izjave naletele na pozitiven odziv. Tajvansko zunanje ministrstvo je izjavo pozdravilo in se zahvalilo predsedniku Bidnu kot tudi ameriški vladi, ker sta ponovno potrdila trdno zavezanost ZDA Tajvanu.
Bidnov obisk na Japonskem, ki je sledil tistemu v Južni Koreji, je bil sicer med drugim namenjen oznanitvi nove azijsko-pacifiške trgovinske pobude na čelu z ZDA. Natanko 13 držav se je pridružilo Indijsko-pacifiškemu gospodarskemu okviru (IPEF), kot se pobuda uradno imenuje, omenja pa se kot protiutež agresivni širitvi Kitajske v regiji. Seznam držav, ki so se pridružile IPEF, poleg ZDA in Japonske vključuje še Avstralijo, Brunej, Indijo, Indonezijo, Malezijo, Novo Zelandijo, Filipine, Singapur, Južno Korejo, Tajsko in Vietnam. (vb)
