Saša Britovšek
Kaj je najpomembnejša življenjska lekcija, ki so vam jo je dala ta tri desetletja?
Kariera me je naučila, kako zelo pomembno je biti človek. Šov biznis je težka zadeva. Ljudje vidijo samo blišč, a v zaodrju je še veliko drugega, manj lepega. Dogaja se, da mnogi glasbeniki s svojo kariero nekako pohitijo in za ceno slave in uspeha izgubijo čut za sočloveka, za preprostost. Sam sem stopal stopnico po stopnico. In na tej poti šel tako čez lepe kot tudi ne tako lepe stvari. Izredno hvaležen sem vrhunskim glasbenim mojstrom, ki so me opazili, ko sem imel komaj 18 let in sem leto kasneje z njihovo pomočjo izdal prvo ploščo. Ko ti taki kot sta Đorđe Novković in Ivo Lesić rečejo, da imaš nekaj posebnega, si zelo hvaležen za spodbudo. Sta vendarle bila soustvarjalca glasbe velikih jugoslovanskih glasbenih legend kot so Mišo Kovač, Gabi Novak, Tereza Kesovija ...
Izkušnja, ki vas je naučila tudi kaj o hvaležnosti?
Biti hvaležen je bistvo življenja. Sem mnenja, da vesolje ve in čuti, kdo je hvaležen in kdo ni. Verjamem v te zakonitosti. Sam nisem pozabil niti enega človeka, ki je sodeloval v moji karieri. Tudi tistih ne, ki so mi kdaj le mimogrede kaj pomagali. Dolga je ta veriga ljudi in že samo brez enega člena moja pot ne bi bila takšna kot je. Spoštujem vse te ljudi.
Oder me je naučil komunikacije z ljudmi, tega, da ni vse v pesmi in petju, ampak v tem, da ko si tam, srčno razdajaš energijo in ljudje ti jo vračajo stokratno nazaj.
Morje mi je dalo svobodo, močno samozavest, trmo, vztrajnost pri delu. Največ pa svobode.
