Melita Forstnerič Hajnšek
Bila je prva intendantka v zgodovini hrvaškega gledališča, vodila je teatre v Zagrebu, Splitu in na Reki. Doživela je prepovedi, izključevanja, na Radiu Zagreb ji niti prijatelj Miroslav Krleža ni mogel pomagati, da je ne bi vrgli na cesto. ''Antikomunistko, antinacionalistko in domoljubko, kar sem, v nobenih časih niso sprejemali,'' je priznala na pogovoru v mariborski Kazinski dvorani SNG leta 2013. Tedaj so na malem odru SNG Maribor uprizorili njeno predstavo Govori mi o Gorkem Hrvaškega narodnega gledališča iz Varaždina. To je bila srhljivo drzna in odkrita izpoved ženske, site licemerstva, spletkarjenja, zavisti. Kot Branislav Nušić se je odločila, da svojo avtobiografijo napiše sama. ''Bolje, kot da mi drugi postavljajo spomenike.'' Ničesar ni lakirala, ''utrujena je od spomenikov, ki jih na Hrvaškem mrgoli''. Umazan posel je priti do resnice o sebi, je dejala. Nikoli ni čutila potrebe po barvanju sivih mest svoje preteklosti in zapolnjevanju življenjskih praznin. Bila je dramaturginja pri mariborski predstavi Sna kresne noči v režiji Damirja Zlatarja Freya leta 2012.
Vseskozi vitalna Dubrovčanka, ki je bila vse svoje življenje tesno povezana s svojim mestom in se v svojo Mokošico tudi nenehno vračala, je bila zaščitna znamka Dubrovniških poletnih iger dolga desetletja. Rojena je bila v Splitu 1939. leta kot Julija Birimiša. Končala je klasično gimnazijo v Splitu. Že kot študentka je pisala gledališke kritike, bila radijska novinarka, objavljala eseje o teatru v Prologu, Sceni, Forumu, pa tudi italijanski reviji Sipario. Diplomirala je iz primerjalne književnosti in teatrologije na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Priimek Gotovac je prevzela po nekdanjem možu Peru Gotovcu.
Mani je bila poseben fenomen, bila je večna disidentka, a iz vsakega berufsverbota in poraza se je izvlekla še močnejša. Bila je prva intendantka v zgodovini hrvaških gledališč, prva selektorica Sterijevega pozorja, vodila press službo Dubrovniških poletnih iger, ko so gostovali Karajan, Bejart …Prva je pripeljala k nam Pascala Brucknerja, Jacka Langa, v njenem reškem HNK je prvič režiral sloviti operni pevec Jose Cura … Od pamtiveka je bila netilka ekscesov, drama queen. A v nasprotju z Vedrano Rudan v njej ni bilo pozerske ekstravagance, ampak kruta samorefleksija in samorazgaljanje. Najpretresljivejši del njene avtobiografije Fališ mi je poglavje o strahotni izgubi šestletne hčerke.
Objavila je knjige Tako prolazi Glorija in Dubrovačke mišolovke, avtobiografske romane Fališ mi, Ma koji život, ma koji teatar in Snebivaš me. Fališ mi sta bili uspešnici, najbolj izposojani knjigi zadnja leta, na vrhu vseh lestvic. Hrvaška družabna scena se je zadnja leta trudila dešifrirati iz njenih avtobiografij zakodiranega megajunaka, avtoričino tridesetletno prepovedano ljubezen, ki ga poimenuje Gorki. Mani je vse fotografije in dokaze ''deponirala'' pri vnukih. Po njeni smrti, ga lahko razkrijejo, je dejala. Iskrena je bila tudi za ceno zgražanja, posmeha in osame. Motriti se je znala v najbolj nereprezentativnih, najbolj nenaklonjenih življenjskih legah. ''Nora, stara psica, vsi so te razočarali, vse si razočarala ...," so prve povedne besede njene prve knjige.
Odšla je prav na svoj rojstni dan 12. novembra, ko je dopolnila 80 let. Pred kratkim so ji diagnosticirali hudo bolezen, zdravljenje je odklonila v svojem slogu. Njena zadnja knjiga ima simboličen naslov Odhodi - Rastanci.
