Tretja majska sobota. Pa saj menda nismo prišli na žegnanje ali veselico, se sprašujemo, ko iščemo hišno številko Galicija 18a. Kajti ura otvoritve še ni odbila, ljudi pa se je že trlo. Ampak domači gasilci, zanje je bil to prostovoljni šiht, so nam, usmerjajoč nas na mesto za počitek jeklenim konjičkom, takoj razblinili dvome. "Da, tu so doma Pečnikovi." Sem smo se pripeljali, da bi prisostvovali otvoritvi tehnično-etnološke zbirke Bojana Pečnika. V zaselku žalske občine z okoli 600 dušami. Za oba, gospodarja Bojana in vas, sem že slišal, videl pa še nisem nobenega. Za prvega, ker je dolgoletni član našega kluba ljubiteljev starodobnih vozil, Veteran kluba Maribor, za vas pa, ker so tam sredi 19. stoletja blizu studenca Bele vode kopali železno rudo.
Hiša ob cesti, malce za domom Pečnikovih, je zdaj dom zbirke z okoli 500 eksponati, v pritličju je hram za razstavo Bojanove strasti, zbrane in restavrirane – prav vsi so prevozni – mopede, motorje, kolesa, vozila, traktorje, pokale, osvojene na tekmah starodobnikov, v nadstropju je na ogled etnološka zbirka. Če je Bojan gospodar spodaj, je žena Stanka gospodarica zgoraj. Kjer je najstarejši predmet pipa avstroogrskega vojaka iz davnega leta 1912, pa veliko drugega, ki ima etnološko vrednost. Veliko se je nabralo skozi desetletja, od starih drobnih kmetijskih orodij, pohištva, ročnih vezenin, slik, ur, pohištva, vsemu, kar je leseno, je Bojan vrnil nekdanji sijaj in uporabnost. "Žena me je vselej podpirala pri mojem konjičku, zdaj ko sva upokojena, sva si bila enotna, da vse to potrebuje streho nad glavo, saj prispeva k ohranjanju tehnične in kulturne dediščine. Leta 2020 sva za to postavila v treh mesecih hišo in jo pričela polniti s spomini. Upam, da bo zbirka tudi dopolnjevalo turistično ponudbo občine," pove Bojan Pečnik.
V občini in krajevni skupnosti v to verjamejo. Zato tudi ta projekt še kako podpirajo. Kar so izpričali na otvoritvi, na kateri so bili predstavniki vrha žalske občine, Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec - oboji so omogočili izdajo priročne zloženke – pa seveda krajevne skupnosti. Da je bilo druženje pa otvoritvi pristno in domače, so poskrbele s pripravo kulinaričnih dobrot članice domačega aktiva kmečkih žena, v tem kraju po svojih proizvodih znana domačija Podpečan, Šotori Petre … Skratka, vsi, ki tod ali blizu živijo, so stopili skupaj in pripravili bogato druženje nekaj sto obiskovalcev.
Za povabilo vsem, ki si boste šli zbirko ogledat, odprta bo po dogovoru (tez.galicija@gmail.com, 031 639725 - Bojan Pečnik, 041 639 725 - Stanka Pečnik), še to: najstarejše vozilo v zbirki je kolo Durkorpp iz leta 1924, najstarejši motor pa Puch, letnik 1957, s katerim Bojan, strasten motorist, še vsako leto dirka med starodobniki po makadamu na stari Ljubelj, za mnoge bosta zanimiva traktorja znamk Steyer in Holder, letnika 1956.
Kaj in kako pa, potem ko se bosta Bojan in Stanka upehala? Oba pravita, da za ohranitev in tudi dopolnitev tako tehnične kot etnološke zbirke ni skrbi. Ob negovanju eksponatov bosta zdaj, ko so na svojem mestu, še kako skrbela, za njima pa bodo šli pa njuni poti tudi mladi člani družine Pečnik. "Imava dva hčeri in štiri vnuke. Vsem to, kar sva ustvarila in negujeva, veliko pomeni. Gotovo bodo nadaljevali najino poslanstvo," sta si enotna.
