A še ne tako daleč v preteklosti so bile zime bele in mrzle in, da, na Treh ribnikih so ljudje drsali. Mestna občina se je pozimi 1932 "vsled povzdige drsalnega sporta v Mariboru" odločila drsališče pri Treh ribnikih urediti tako, da bo moderno in predvsem za drsalce varno.
"Drsanje je ena najbolj zdravili panog današnjega športa, je izrazit šport, ki krepi telo in je zlasti za duševnega delavca velike koristi, da se po trudapolnem delu v zaduhlih pisarnah pozimi razgiblje na svežem zraku. Prav tako pa je tudi za mladino zdravo razvedrilo in prijetna zabava. Kolikega uvaževanja vredna je ta panoga športa, nam priča dejstvo, da gradijo druga mesta velika umetna drsališča, katerih ureditev in vzdrževanje je zvezano z ogromnimi stroški," zapiše Mariborski večernik Jutra 21. novembra 1932.
Sezono prej se je drsalo na majhnem ribniku v parku in tudi na prvem od treh ribnikov. A pokazalo se je, da je vzdrževanje dveh drsališč predrago, zato so se na seji Olepševalnega društva odločili, da vso energijo in denar raje vložijo v enega in uredijo drsalno ploskev pri Treh ribnikih, da se bo ta lahko kosala z najmodernejšimi drsališči daleč naokoli. "Poskrbljeno bo za varnost in bo veliko drsališče razdeljeno na štiri dele. Pred paviljonom bo prostor za umetno drsanje, na levi strani bo drsališče za deco in za začetnike, na desni za že izvežbane drsalce, zadnji prostor pa bo služil raznim igram na ledu."
Drsališče so osvetlili, uredili paviljon, kjer so bili obiskovalcem na voljo topli napitki, ob nedeljah pa so drsanje popestrili celo koncerti.
Devet desetletij kasneje lahko o čem podobnem v mestu le sanjamo. Na "povzdigo drsalnega sporta" smo že zdavnaj pozabili, kot tudi na dobrobit "delavcev v zaduhlih pisarnah". Pa bi se marsikateri otrok in starš drsališča v mestnem središču zelo razveselil.
