
Potem ko mu je v zadnjih letih zdravje pešalo, je nedavno preminil leta 1944 rojeni Zvonko Žnidaršič, eden najboljših judoistov Maribora. V zgodovino tega športa se je zapisal leta 1962, ko je kot mladinec JK Kovinar Maribor na mladinskem evropskem prvenstvu v nemškem Essnu osvojil srebrno kolajno v kategoriji do 68 kg, sploh prvo na mednarodnem prizorišču za Slovenijo.
Žnidaršič je bil leta 1962 slovenski in jugoslovanski mladinski prvak ter leto pozneje prvič slovenski članski prvak. V medijih so ga v tistih letih omenjali kot najbolj nadarjenega judoista tedanje skupne države, kar je dokazoval na tatamijih doma in v tujini. Leta 1963 je osvojil zlati pas Ota Baumgartna, utemeljitelja juda na Slovenskem, potem ko je v finalu premagal klubskega soborca Draga Kramerja. Po razpadu JK Kovinar je nekaj časa nosil kimono JK Branik, po končanem šolanju na II. gimnaziji v Mariboru pa je izobraževanje nadaljeval na takratni Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani in med študijem tekmoval za TAK Ljubljana. Leta 1964 je še drugič osvojil zlati Baumgartnov pas po zmagi v finalu proti branikovcu Otu Mithansu. Istega leta je osvojil naslov članskega prvaka Jugoslavije. Zmagoval je tudi na mednarodnih tekmovanjih v tujini, kjer so ga večkrat izbrali za najboljšega borca tekmovanja.
Odlični mariborski judoist se je po študiju vrnil v Maribor, prvo zaposlitev pa dobil v službi za šport in rekreacijo v nekdanjem Tamu, po približno letu dni pa na tedanji UNZ Maribor, sedaj Policijski upravi Maribor. Zaradi obilice delovnih obveznosti in predvsem poškodb kot posledice težavnosti športa, v katerem si je pridobil naziv mojster črnega pasu 1. dan, je kmalu opustil judo in se še bolj posvetil nalogam na poklicnem področju, ki jih je opravljal z veseljem, zavzeto in uspešno, dokler se kot vodja izmene operativno-komunikacijskega centra PU Maribor ni upokojil.
Zvonka sem poznal več kot 50 let, videvala sva se na tekmovanjih v judu in še kje, običajno sva poklepetala o zdravju in seveda judu. Še bolje sta ga poznala legendarni trener Franc Pliberšek in Marjan Zaviršek. "Skupaj sva trenirala v JK Kovinar, ko je klub razpadel, sem odšel v JK Impol, Zvone pa v JK Branik. Bil je krhek mladenič, čeprav je kazal veliko nadarjenost za judo. V njem nisem videl šampiona, a je pozneje dokazal, iz kakšnega testa je," se spominja Pliberšek. "Z Zvonetom sva skupaj trenirala v JK Branik. Že takrat je kazal razkošno nadarjenost za judo, pozneje pa se je razvil v sijajnega tekmovalca. Bil je tudi iskren prijatelj in prijazen človek. Tudi ko je končal tekmovalno pot, sva se občasno družila," je povedal Zaviršek.