Primož Roglič po četrti zmagi na Vuelti: Noro, toda pet bi bilo še lepše

Zbogom, Alberto Contador in Tony Rominger, pozdravljen, Roberto Heras. Primož Roglič se je poslovil od kolesarskih legend, ki sta osvojili tri dirke po Španiji in se pridružil rekorderju s štirimi. Kot Špancu pred dvema desetletjema mu je uspelo v šestih letih. Za Zasavca je to peta lovorika s tritedenske dirke in prva v dresu Red Bulla-Bore-Hansgrohe, ki se lahko pohvali še z rožnato majico Jaija Hindleya s predlanskega Gira. Z njo je prilepil velik obliž na spodleteli Tour de France, ki ga je tretjič zapored zaradi padca končal predčasno. Zaradi njega je poškodovan in brez prave priprave prišel v Španijo, a bolj ko je šla dirka proti koncu, manj se je govorilo o težavah s hrbtom in več o slavju. 

"Lepo je imeti v lasti ta rekord. Zelo uživam. Je bilo pa potrebnega ogromno žrtvovanja. Ne le mene, ampak tudi moje družine, vseh okrog, vsi smo dali ogromno. Zelo cenim podporo, ki sem je bil deležen," je dejal Primož Roglič. Že takoj je dobil vprašanje, ali bo šel po peto zmago: "Nikoli ni dovolj," se je zasmejal, "ja, pet bi bilo lepo, je pa noro že imeti štiri." Z njegovim slavjem ter tistima Tadeja Pogačarja na dirkah po Italiji in Franciji je Slovenija postala četrta država v zgodovini, ki je v istem letu osvojila vse tri tritedenske dirke: "Povsem brez besed sem, to je neverjetno."

Izgubljal sekunde, vračal v minutah

Zasavec, nesporni vladar španske pentlje v zadnjih letih, letos ni imel tekmeca, ki bi mu bil dorasel, čeprav je imel večino časa Ben O'Connor v lasti rdečo majico. Toda Avstralcu so jo "dovolili" obleči, ker se je v prvih gorskih etapah izkazalo, da ni resen tekmec za končno zmago. No, povsem po načrtih le ni šlo, privozil si je več prednosti, kot bi si pri Rogličevih želeli, a na koncu jim je to šlo na roko, saj je francosko moštvo moralo opraviti najbolj garaško delo, nemško pa, ko je pripravljalo napade. Kisovčan se je bolj kot z O'Connorjem, ki je na vsakem resnem klancu izgubil nekaj sekund, ukvarjal z Enricom Masom in Richardom Carapazom. Slednji je bil v preteklosti bolj nevaren, Španec pa je tokrat bolj kot predlani dihal za ovratnik slovenskemu asu. Na nekaterih vzponih mu je odščipnil po par sekund, a se mu je vračalo v minutah.

Moncalvillo (19. etapa), Puerto de Ancares (13.), Cazorla (8.), Pico Villuercas (4.) so kraji in prelazi z Rogličevim podpisom, poleg tega je bil nedotakljiv v obeh posamičnih vožnjah na čas. Ni ga pretresel niti kazenski pribitek 20 sekund zaradi vožnje v zavetrju moštvenega avtomobila, poljuba sreče je bil deležen, da ga je zaobšla bolezen v moštvu pred sobotno kraljevsko etapo. K sreči je odločilni korak k slavju naredil dan prej, ko mu je Avstralec po 13 dneh vrnil rdečo majico, Mas pa podpisal kapitulacijo z izjavo, da bi le Pogačar in Vingegaard lahko odgovorila na njegov napad na Moncalvillo in da se bo boril le še za drugo mesto. 

Pomočnike pokosilo, kapetan ostal

V soboto je Rogliču uspelo tudi brez zvestih pomočnikov (Daniela Felipeja Martineza, Aleksandra Vlasova, Patricka Gamperja in Nica Denza), v ubijalski etapi s sedmimi prelazi in več kot pet tisoč višinci so prvi štirje iz generalne razvrstitve ciljno črto prečkali praktično skupaj. Zasavec je bil najbolj vesel, da je dobil pomoč, ki jo je potreboval. "Ekipa ni bila v polni postavi in v najboljšem stanju, ampak so dali vse od sebe, zato veliko spoštovanje. K sreči sem jaz bil v redu in je bil dober dan," je dejal 34-letnik, ko je bilo že znano, da mu četrta rdeča majica več ne uide.

Pred zaključnim dejanjem v španski prestolnici je imel več kot dve minuti naskoka pred vsemi, a ga to še ni povsem zadovoljilo. Želel je zmagati tudi v kronometru, vendar je moral priznati premoč Švicarju Stefanu Küngu. "Vemo, kako močan je na takšnem terenu, po ravnem, vendar sem se poskušal motivirati, drugače bi bilo še težje. Pritiskal sem, šlo je dobro in sem zadovoljen. Mu pa čestitam, dobro delo je opravil," je povedal Zasavec, ki je španski krog ob skupni zmagi in treh etapnih končal še z dvema uvrstitvama v top 3, drugim mestom v boju za zeleno majico in četrtim za pikčasto.

Rezultati, 20. etapa, Villarcayo-Picon Blanco, 172 km: 1. Eddie Dunbar (Irska/Jayco-Alula) 4.38:20 (povp. hitrost 37 km/h), 2. Enric Mas (Španija/Movistar) +0:07, 3. Primož Roglič (Slovenija/Red Bull-Bora-Hansgrohe) 0:10, 4. Richard Carapaz (Ekvador/EF Education-EasyPost) 0:12 ... 6. Ben O'Connor (Avstralija/Decathlon AG2R La Mondiale) 0:14; 21. etapa, Madrid - Madrid, 24,6 km, posamični kronometer: 1. Stefan Küng (Švica/Groupama Fdj) 26:28 (55,8 km/h), 2. Roglič +0:30, 3. Mattia Cattaneo (Italija/Soudal-QuickStep) 0:41, 11. O'Connor 1:05, 22. Carapaz 1:32, 23. Mas 1:33; končni vrstni red: 1. Roglič 81.49:18, 2. O'Connor +2:36, 3. Mas 3:13, 4. Carapaz 4:02; zelena majica: Kaden Groves (Avstralija/Alpecin-Deceuninck); pikčasta: Jay Vine (oba Avstralija/UAE Emirates); bela: Mattias Skjelmose (Danska/Lidl-Trek).