
Nov finale, na vrhu pa … Real Madrid! Zgodba, ki se v ligi prvakov ponavlja in ponavlja. To soboto se je še petnajstič. Španski prvaki so na najprestižnejši tekmi klubske sezone z 2:0 ustavili presenečenje letošnjega evropskega popotovanja in z "decimoquinto" še utrdili status najboljše ekipe v zgodovini tekmovanja.
"Na to se nikoli ne navadiš. Bilo je zelo težko, veliko težje, kot smo mislili, da bo. V prvem polčasu smo morali trpeti, v drugem smo manj izgubljali žogo in igrali bolje – a to so zdaj nepomembni detajli. Zmagali smo. Sanje se nadaljujejo!" se je na londonskem Wembleyju veselil trener zmagovalcev Carlo Ancelotti. Sloviti Italijan je bil že pred finalom najtrofejnejši trener lige prvakov, v soboto pa je v svojo zbirko dodal še peto lovoriko – dvakrat je evropski prvak postal z Milanom, zdaj še tretjič z Realom – oziroma sedmo, če upoštevamo še dva naslova, ki ju je z Milanom osvojil še kot nogometaš. "V tem tekmovanju sem užival že kot igralec, zdaj pa še kot trener. Imam srečo, da lahko delam v najboljšem klubu na svetu vsak dan. Še naprej bom nadaljeval s tem s predanostjo. Vsak dan želim delati dobro, kot le zmorem, potem pa bomo videli, kaj bo v naslednji sezoni," se je proti novim izzivom (v znani sredini) že ozrl legendarni don Carlo.
Po trofeji še Mbappe
Kup razlogov za veselje imajo te dni navijači madridskega Reala. Dan po slavju v finalu lige prvakov je postalo bolj ali manj jasno, kar se je sušljalo že nekaj časa. V Madrid se bo v prihodnji sezoni preselil Kylian Mbappe, je poročal sloviti italijanski novinar Fabrizio Romano, z isto informacijo pa je postregel tudi britanski BBC. Francoski napadalec, ki ni podaljšal pogodbe s PSG-jem, naj bi odločitev sprejel že februarja, zdaj pa so podpisani tudi vsi dokumenti. Real naj bi prihod igralca, ki mu bo namenil 15 milijonov evrov letne plače, kmalu potrdil, uradna predstavitev pa naj bi bila šele po Euru 2024.
Ni vpil, se je pa prilagodil
Več kot štiri desetletja, vse od leta 1981, Real ni izgubil finala lige prvakov oziroma njenega predhodnika, pokala državnih prvakov. Od leta 1998 ima popoln izkupiček – devet finalov, devet lovorik. Pa se je v prvem polčasu zdelo, da bi Borussia, ki je v tretjem finalu lovila svoj drugi naslov, lahko končala izjemno serijo Madridčanov. Dortmundčani, ki so sezono v nemški bundesligi sklenili na petem mestu, so bili nevarnejši, najbližje zadetku je bil napadalec Niklas Füllkrug, a je žoga končala v vratnici. Realov vratar Thibaut Courtouis, ki je po dolgem okrevanju po poškodbi zabeležil svoj sploh prvi nastop v ligi prvakov v tej sezoni, ni bil brez dela, opravil pa ga je brez praske.
Po odmoru se je na igrišču pojavil drugačen Real. "Ni mi bilo treba biti glasen med polčasoma, a moral sem pojasniti nekaj stvari. Izgubili smo preveč žog in Dortmund se je premikal bolje kot mi. Prilagodili smo taktiko, se bolje postavili na igrišču. Na srečo je delovalo," je opisal Ancelotti. Ja, delovalo je. Galaktiki so dokončno prevzeli pobudo po kotu v 74. minuti. Toni Kroos je podal, žogo pa je v mrežo pospravil branilec Dani Carvajal. "Preden sem zadel, sem začutil, da želim zadeti. Dejstvo, da sem na koncu kot najnižji igralec na igrišču zadel z glavo, je seveda lepo," se je veselil 32-letni Španec, ki ga je Uefa izbrala za najkoristnejšega igralca tekme. S soigralci Kroosom, Luko Modrićem in kapetanom Nachom je izenačil rekord legende Reala iz petdesetih in šestdesetih let prejšnjega stoletja Paca Genta, ki je bil pred soboto edini nogometaš s šestimi naslovi evropskega prvaka. "To je neverjetno, neverjetno! Nimam besed za to, kar nam je uspelo. Da sem osvojil svojo šesto ligo prvakov, je nepredstavljivo. To je unikaten občutek. Še posebej vesel pa sem, da pišem zgodovino z Realom," je žarel Carvajal.

Zmago je v 83. minuti zapečatil Vinicius Junior, ki je s pridom izkoristil podajo Juda Bellinghama. Brazilec, ki je predlani odločil finale proti Liverpoolu, je postal šele peti nogometaš, ki je zabil v svojih prvih dveh finalnih tekmah, pri 23 letih in 325 dneh pa najmlajši, ki mu je to uspelo. Akcijo za 2:0 je začel podajalec pri prvem golu. Skorajšnji upokojenec je dokazal, da lahko še vedno igra na vrhunski ravni. "Ključno je bilo, da v prvem polčasu nismo prejeli gola. Prvi del resnično ni bil dober. Potem smo bolje vstopili v tekmo in zadeli. Bili smo povsem prisotna in boljša ekipa. Je pa trajalo dolgo časa, da smo na tej tekmi mi postali boljša ekipa," je povedal Toni Kroos, ki je v Londonu zadnjič oblekel beli dres. Po evropskem prvenstvu v Nemčiji bo sklenil kariero nogometaša.

Ne igrat, Borussia je prišla zmagat
Navijačem Borussie je nekaj upanja vlil Füllkrug, a je njegov zadetek z glavo slovenska sodniška ekipa z Mariborčanom Slavkom Vinčićem na čelu upravičeno razveljavila zaradi prepovedanega položaja. "Zaslužili smo si več kot poraz z 0:2. Od prve sekunde smo pokazali celemu svetu, da nismo prišli v London zgolj, da bi igrali finale, ampak da ga želimo dobiti. Številne stvari smo naredili prav, a oni so bili hladnokrvni v pravih trenutkih, kar je nam manjkalo," je ugotovil trener ekipe iz Dortmunda Edin Terzić.

"Po tekmi se lahko vedno vprašaš, kaj bi lahko naredil drugače. Mislim, da smo številne stvari naredili prav, potem pa je prekinitev spremenila tekmo. Iz tega se moramo učiti. Igrali smo dobro, bili smo nevarni iz protinapadov. A nismo zadeli - in to je naredilo razliko," je še dodal v Nemčiji rojeni trener s koreninami iz BiH in Hrvaške. Po enajstih letih so bili nogometaši iz Porurja spet prekratki na Wembleyju. V Londonu so leta 2013 izgubili finale proti nemškemu rivalu, Bayernu. Ob Marcu Reusu, ki bo po tej sezoni kopačke obesil na klin, je bil ob obeh porazih zraven še Mats Hummels. "Super ponosen sem na ekipo, kako smo se predstavili. Igrali smo pogumno, srčno in prikazali veliko kvalitetnega nogometa. Zmanjkalo nam je le, da bi dosegli gol," je tekmo vseh tekem podčrtal 35-letni branilec.