Z rezultati na zadnji olimpijski preizkušnji alpskih smučark Slovenke, razumljivo, niso bile zadovoljne. Ana Bucik Jogan je s 4,62 sekunde zaostanka za zmagovalko Mikaelo Shiffrin v sredinem slalomu pristala na 24. mestu, Nika Tomšič je bila 28., Caterina Sinigoi 30., Lila Lapanja pa 36. Zadnje dejanje ni popravilo bledega vtisa slovenskih alpincev na letošnjem druženju najboljših zimskih športnikov sveta. "Vem, da sem šele na začetku, iz teh izkušenj moram povleči pozitivne stvari. Res sem zadovoljna. Sem pokazala dobro smučanje, a ne hitrega," je denimo svoj olimpijski nastop za TV Slovenija ocenila Caterina Sinigoi.
Dobro, a ne hitro? Kar bi moral biti oksimoron, je postal najboljši opis slovenskega alpskega smučanja. Za uvrstitev v slovensko olimpijsko reprezentanco v alpskem smučanju si očitno dovolj dober, tudi če nisi hiter. Da bi zamejska Slovenka, ki od leta 2023 nastopa pod slovensko zastavo, a pri 22 letih še nima točk za svetovni pokal - v tej sezoni je na slalomih v Courchevelu in Semmeringu odstopila v prvi vožnji -, posegla po najvišjih mestih, bi bilo nerealno pričakovati. Podobno je z Lilo Grace Lapanja, ki pri 31 letih že razmišlja o koncu kariere, in z Mariborčanko Niko Tomšič, ki je v tej zimi pri 25 letih na slalomu v Flachauu osvojila svoje sploh prve točke v svetovnem pokalu.
Najbrž bi bili rezultati v Cortini boljši, če ne bi poškodbi že pred začetkom zime razblinili olimpijskih sanj Andreji Slokar in Neji Dvornik, a 24. mesto Ane Bucik Jogan v slalomu in 15. mesto Ilke Štuhec v smuku niso dosežki, ki bi prihodnost slovenske smučarije slikali v pozitivni luči. Sploh zato, ker sta za najboljše rezultate ženskega dela naše alpske odprave poskrbeli smučarki, ki sta najbrž zadnjič nastopili na igrah. Ana Bucik Jogan je denimo že napovedala konec kariere.
V moškem delu so bili rezultati le malenkost boljši. A 12. mesti, pod kateri sta se podpisala Žan Kranjec v veleslalomu in Miha Hrobat v smuku, prav tako ne dopuščata pretiranega optimizma. Sploh v športu, preko katerega se je Slovenija (športno) osamosvojila. Jure Franko je v Sarajevu 1984 še pod zastavo Jugoslavije s srebrom v veleslalomu poskrbel za sploh prvo medaljo Slovenca na zimskih olimpijskih igrah, štiri leta kasneje v Calgaryju je v isti disciplini njegov uspeh ponovila Mateja Svet, za prve zimske olimpijske medalje v samostojni Sloveniji so v Lillehammerju 1994 poskrbeli Katja Koren, Alenka Dovžan in Jure Košir. Tina Maze je v Sočiju 2014 postala olimpijska prvakinja v smuku in veleslalomu, v svoji zbirki ima tudi srebrni medalji v veleslalomu in superveleslalomu iz Vancouvra, v Pekingu je veleslalomsko srebro osvojil Žan Kranjec ...
Recept za dobre rezultate je naša smučarija nekoč že imela, a na letošnjih igrah ga ni našla. Dobro, a počasi, to pač ni dovolj, da s prestola sklatiš Mikaelo Shiffrin.
