(INTERVJU) Teja Oblak: Želimo si četrtfinale, največji uspeh doslej

Prej sta bili dinamični duo, eden najboljših branilskih parov v Evropi, po slovesu Nike Barič od reprezentance pa so vse niti igre v rokah Teje Oblak. Z 32 leti ni le najstarejša raketa, ampak tudi - upamo si zatrditi - najboljša. In za povrh kapetanka. Če je pod vodstvom selektorja Damirja Grgića igrala bolj na poziciji ostrostrelke, jo je Grk Georgios Dikaioulakos postavil na položaj organizatorice igre, kjer igra tudi v klubu v Pragi. Ta je letos na zaključnem turnirju evrolige v boju za bron po trojki v zadnji sekundi izgubila prav proti selektorjevi italijanski ekipi Famili Schio. A Oblakova bron ima že od prej, ne nazadnje je v zadnjih desetih letih osem let preživela v najelitnejšem klubskem tekmovanju v Evropi. Skratka, v svojem športu ni nič manj uspešna kot brat Jan, vratar Atletica. A eden od vrhuncev kariere šele prihaja; na domačem Eurobasketu (od 15. do 25. junija) v Stožicah bo uspeh Slovenije v precejšnji meri odvisen tudi od Tejinega dirigiranja igre.

Teja, do konca tedna boste v Mariboru, kar bo najdaljši pripravljalni cikel v kakšnem mestu doslej. Kako se reprezentantke tu počutite?

"Malo smo se že navadili. Jaz bi sicer rekla, da imamo malce raje Ljubljano (smeh)."

Zakaj?

"Najbrž zato, ker nas je večina iz krajev, malo bližjih Ljubljani."

Pa ste prosti dan v sredo vseeno izkoristili za skok domov v Škofjo Loko?

"Sem, sem. No, pa saj prejšnje poletje smo tudi bile tukaj in smo šle gor na Pohorje. Z gondolo."

Športnice z gondolo?

"Na prosti dan je bilo, haha. Sicer pa ja - tu imamo dobre pogoje za delo. Prve dni smo trenirali v dvorani Lukna, zadnje dni v dvorani Tabor. Zelo mi je všeč, kako je prenovljena. Garderobe so zdaj res sodobne."

Kakšno pa je vzdušje v reprezentanci?

"Iz tedna v teden energija raste. Tudi na igrišču se vidi, igramo vedno bolje."

Očitno je bila prav vaša najboljša tekma zaprta za javnost, v torek ste menda Poljakinje premagale z 80:53?

"Ja, ampak mi smo že na začetku dejali, da rezultati na pripravljalnih tekmah nimajo nekega pomena. No, na začetku priprav proti Madžarkam izgubiti za 30 točk ni bilo ravno najlepše, a tudi prav realno ni bilo, saj smo takrat naredili komaj prvi, bolj kondicijski del priprav. Stvari v napadu še sploh nismo imeli prav postavljenih. Tudi na druge rezultate se ne bi ozirala, lahko pa trdim, da kot ekipa rastemo. Upam, da iz te ekipe izvlečemo čim več in da na Eurobasketu prikažemo svoj maksimum."

S kakšnim rezultatom bi bili na Eurobasketu zadovoljni?

"Še posebej letos se mi zdi, da nihče ne želi javno napovedovati ciljev. Morda zato, ker odloča dnevna koncentracija, tekme pa si bodo sledile dan za dnem. Zagotovo bi bila vesela, če bi se uvrstili v četrtfinale, saj bi to bil naš največji uspeh doslej. Vemo tudi, kaj četrtfinale prinaša – morebitne kvalifikacije za olimpijske igre. To je tiha želja."

Skratka, v skupini bo treba biti čim višje, oziroma če izjemno Francijo pustimo ob strani, med vami, Nemčijo in Veliko Britanijo bo potekala izjemna bitka za drugo in tretje mesto, ki vodita v dodatne kvalifikacije za četrtfinale.

"Vsekakor. Velika Britanija in Nemčija sta zelo kakovostni reprezentanci, a glede na to, da igramo pred domačim občinstvom, verjamem, da nam bo to pomagalo."

Si že kaj ogledujete ti dve reprezentanci?

"Niti ne. Trenerji najbrž že, igralke pa se koncentriramo nase, na našo obrambo in napad. Tudi pred pripravljalnimi tekmami se nismo ozirale na nasprotnice, ampak le na nas. Uigravamo se, za analize bo še čas."

Zdaj je že dokončno jasno, da nič ne bo z naturalizirano Američanko pod košem. Ali je pomanjkanje višine v ekipi huda pomanjkljivost? Ne nazadnje so na ponedeljkovi tekmi tudi Poljakinje kljub porazu zbrale več skokov …

"Ja, lahko rečemo, da je višina naša slabost. Z Američanko bi bila to druga zgodba, praktično že drugačna ekipa. Ko se nekdo z dvema metroma postavi pod koš, je že obramba v celoti drugačna."

In kako zdaj to nadomestiti?

"Trenerji bodo že pripravljali taktike. Morda se bomo posluževali conskih obramb (pokrivanje prostora, ne posameznih igralk, op. a.). Treba bo nadzorovati skok, da ne bi dobivali lahkih košev iz drugih, tretjih napadov."

Prav to se je proti Poljakinjam že dogajalo …

"Res je, s tem imamo težavo, a jo že popravljamo."

Vi ste po novem v reprezentanci na položaju organizatorice igre. Nazadnje ste ob desetih točkah zbrali še prav toliko podaj, torej dvojnega dvojčka. Očitno vam sprememba ustreza?

"Pa ja, saj tudi v klubu igram na tem položaju, tako da sem navajena. Res pa je, da se zdaj od mene ne more pričakovati po 20, 25 točk, če želim razigrati tudi ostale. Verjamem, da bom s svojo kreacijo lahko razigrala druge, saj bo morala na prvenstvu cela peterka prispevati svoj delež."

Koliko na igrišču pogrešate Niko Barič?

"Niti ne razmišljam o teh stvareh. Fokus je na puncah, ki so zraven. Dejansko nismo nikdar niti odprli teme, ali jo pogrešamo. Zagotovo bi bilo z njo lažje, saj bi bila večja rotacija, normalno. Ne nazadnje ima ona tudi veliko izkušenj. A kakor je, je. Igramo tiste, ki smo tu."

Kako različna pa sta si med seboj bivši in zdajšnji selektor, Damir Grgić in Georgios Dikaioulakos?

"Z Grgićem smo se imeli zelo fajn, a se mi zdi, da smo z njim dosegli neki limit. Tudi na zadnjem evropskem prvenstvu se je zdelo, da nekako več ne znamo narediti koraka naprej. To je prepoznala tudi zveza in se odločila za novega selektorja. Novi trener je zagotovo prinesel nekaj več resnosti, v smislu, da moraš biti na treningu več kot dve uri popolnoma skoncentriran. Treningi so daljši, bolj naporni. Od nas zahteva res veliko. Morda je zaradi tega mlajšim soigralkam vsemu temu kar težko slediti. Je pa res velik strokovnjak, ve, kaj dela. Všeč mi je, da tudi pri meni še vedno opaža rezerve in mi svetuje."

Letos sta bila tudi tekmeca v boju za tretje mesto v evroligi, vaša Praga je proti njegovi Famili Schio izgubila po trojki v zadnji sekundi. Je med vama kaj rivalskega zbadanja?

"Morda bolj z Ajšo Sivka, ki igra v njegovi ekipi, kot z njim. Nesrečno smo izgubili, a tak je šport. Saj mi smo pa njih lani izločili na odločilni tekmi za zaključni turnir četverice. Mi je kar izziv nastopati proti njemu, ker me že zelo dobro pozna, točno ve, na kakšen način igram."

Predvidevam, da si vas je zaradi vsega tega že kdaj zaželel tudi v svoji ekipi?

"V Evropi je težko najti organizatorke igre na visokem nivoju, zato mislim, da je njegova želja, da me kdaj pripelje v Schio, a me s Prago še vedno veže pogodba."

Glede na to, da v zadnjih desetih sezonah samo dveh niste preživeli v evroligi, ampak v evropskem pokalu, in imate hkrati uvid v to, kako cenjen, slaven in ne nazadnje plačan je vaš brat s podobnim uspehom v moškem nogometu, lahko s prve roke poveste – kako podcenjena je ženska košarka?

"Ne le košarka, na splošno je ženski šport podcenjen. Se pa vedno več govori o teh cifrah in razlikah. Ni fajn, da za enak trud dobimo toliko manj. Razumem pa, da je z vidika zanimanja in gledanosti velika razlika v prid moškemu športu. Ne pravim, da si moški ne zaslužijo tega, bi pa morale biti ženske za kakšno stopničko višje."