Šport

(INTERVJU) Mihael Mikić iz Japonske v Ljudski vrt: Vsaj pet igralcev iz prve lige bi moralo biti v reprezentanci

Miha Dajčman Miha Dajčman
24.01.2023
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Mihael Mikić poudarja, da si Maribor ne sme privoščiti sezone brez lovorike.
Sašo Bizjak

Pred odhodom na priprave v Turčijo smo v Ljudskem vrtu govorili z enim od treh pomočnikov trenerja Maribora Damirja Krznarja, 43-letnim Mihaelom Mikićem. Kariero nogometaša je Hrvat zaključil pri 39 letih na Japonskem, kjer je živel deset let, celo vzdevek Mika San so mu tam nadeli. Zdaj je na začetku trenerske kariere. "Sem pomočnik trenerja, delam, kar od mene zahteva glavni trener. Seveda imam tudi svoje ideje, o katerih se v strokovnem štabu pogovarjamo. Če so mu te ideje všeč, nam pomočnikom prepusti svobodo kreiranja izvedb zaključkov, igranja na boku ... Imamo odličen odnos. Veliko prostora imamo, da z Alešem Mertljem in Željkom Filipovićem predlagamo kaj, kar lahko Krznar vključi v svojo vizijo," o svoji vlogi v strokovnem štabu razlaga Mikić. Kot nogometaš se je preizkusil v nemškem Kaiserslauternu, z Dinamom je šestkrat osvojil hrvaško prvenstvo in pokal, trikrat je postal japonski prvak, bil pa je tudi član mladih reprezentanc Hrvaške.

Vsi pomočniki Damirja Krznarja ste razmeroma mladi. Se to odraža na igri, ki jo zahtevate od ekipe?

"Mertelj in Filipović sta zelo talentirana trenerja, pred njima je lepa prihodnost. Ko govorite o mladih trenerjih, sta to onadva, ne jaz, ker sem deset let starejši, haha. Prednost je, da se lahko vsi učimo od tako dobrega šefa, kot je Krznar. Želimo si, da bi Maribor igral moderen nogomet z veliko tranzicije, kar zahteva veliko teka, sprinta, napadanja globine in kombinatorike s spremembo smeri. Vključujemo vse elemente modernega nogometa. Pri tem veliko vlogo igra kvaliteta, s katero razpolagamo. Da ne zavajamo, po širini in kvaliteti igralskega kadra še lahko napredujemo."

Stanje ekipe se je bistveno spremenilo, odkar ste avgusta prišli v Maribor.

"Igramo bolj napadalno, ustvarjamo si več priložnosti. Srečni smo, da gremo v to smer, a se zavedamo, da bodo prve štiri tekme v nadaljevanju prvenstva zelo pomembne. Lahko veliko prinesejo, še več pa nam ob slabih rezultatih odnesejo. Takrat moramo biti v najboljši formi. Vedno so me nervirale izjave trenerjev, da tempirajo formo za Evropo ali kak drug cilj. Tu ne gre za tempiranje, ampak za svežino in spočitost ekipe. Na teh tekmah morajo biti naši igralci najbolj sveži in najbolje pripravljeni. Pripeljati jih moramo do tega, da bodo željni, da ne bodo imeli težkih nog. To ne pomeni, da bomo v tednu pred nadaljevanjem sezone spustili intenzivnost priprav. Če bi obstajal trener, ki bi natančno vedel, kdaj bo ekipa v formi, bi bil najboljši na svetu. V pravem trenutku je treba intenzivnost treningov prilagoditi tekmam. Ni pa zagotovila, da bo v nekem trenutku ekipa v najboljšem stanju. Formo dobiš s tekmami, še bolj z zmagami, ker takrat raste samozavest. Psihologija je zelo pomembna. Zmage so kot zdravilo, vsi igralci so v zmagovitih serijah še boljši kot sicer."

Je v tem pogledu primerno, da bosta zadnja tekmeca na pripravah močni ekipi Dinamo Kijev in Šahtar?

"Vedno sem za to, da so na pripravah nasprotniki zahtevni. Zmagovalno ozračje se gradi v ligi ali na evropskih tekmah. Zmage proti slabšim ekipam na pripravah so lahko zavajujoče. Kot igralec sem imel izkušnjo, ko smo zmagovali na pripravah, ko je šlo zares, pa nismo uspeli povezati treh dobrih tekem. S Kaiserslauternom smo izgubili pet pripravljalnih tekem, nato pa smo na prvih štirih tekmah v sezoni osvojili 10 točk, kar je bil za klub iz sredine bundeslige odličen rezultat. Prijateljsko tekmo lahko izgubiš, važno je, da iz nje nekaj potegneš, v prvenstvu pa zame ni izgubljanja točk, prvenstvo je 'svetinja'."

Sašo Bizjak

Torej vam je žal, da je zimska pavza prišla, ko ste nanizali pet zmag?

"Da. Imeli smo izjemno ozračje v ekipi in odlično razpoložene igralce. Razigrala sta se Marko Tolić in Žan Vipotnik, Martin Milec se je vrnil, za Jana Repasa je bilo morda bolje, da je prišla pavza, ker je odigral 30 tekem. Nosilci igre so pokazali, da Maribor ima kvaliteto, ki bi jo moral kazati konstantno. Za ekipo je pomembno, da so nosilci v najboljši formi, ker ob tem napredujejo tudi mlajši in tisti, ki so morda slabše kvalitete. Ključno je, da je hrbtenica ekipe stabilna, ker s tem ti igralci delajo vse ostale boljše."

Vas je razveselilo, da sta proti Aluminiju najboljše odigrala najstarejša na terenu, Rok Kronaveter in Josip Iličić?

"Da. Manjka nekaj širine, ni 17., 18., če želite 20. igralca. Ti igralci morajo ekipi dati veliko več. Ko nam jih bo uspelo pripraviti, da bodo dali 20 odstotkov več, bomo na dobri poti. Imamo ogrodje ekipe z ogromno kvalitete, bolj smo zaskrbljeni zaradi omenjenih igralcev, ki morajo dojeti, da so enako pomembni za uspeh kot prva enajsterica. Na treningu morajo pritiskati na prvo enajsterico, da je tem težko in napredujejo."

Zakaj ste sprejeli izziv v Mariboru? Kako vas je prepričal Damir Krznar?

"Maribor spremljam zelo dolgo, zame je najboljši klub v Sloveniji. Konstantno igra v Evropi in se bori za naslov prvaka. Izziv je delati v okolju, kjer so zahteve velike. Maribor je velik klub, s tradicijo, uspehi so za to okolje in velikost države neverjetni. Naš motiv je bil boj za naslov, ker prihajamo iz sredine, kjer nekaj pomeni le prvo mesto. Z Mariborom je to možno. Olimpija je pobegnila, a še vedno imamo dva neposredna dvoboja z Ljubljančani. Če bomo izkoristili njihove napake in se približali, je lahko zaključek prvenstva napet. Ne smemo si dovoliti, da bi sezono zaključili brez lovorike, v pokalu smo odvisni od sebe. Lahko naredimo velike stvari. Krznar mi je rekel, da ga je poklical športni direktor Marko Šuler ter da obstaja možnost, da prevzamemo Maribor. Preverili smo, kako stoji klub in kakšna je ekipa. Pogledali smo nekaj tekem in videli, da bo treba veliko delati. Sovražim, da nova ekipa kritizira delo prejšnjega trenerja. S tem novi trener le pridobiva čas. Prevzeli smo dobro pripravljeno ekipo, ki pa je bila psihično načeta zaradi slabših predstav in izpada iz Evrope, kar je za Maribor katastrofa. Ni bilo lahko, ker so ostali brez Antoina Makoumbouja in najboljšega napadalca, poškodovani so bili Milec, Jug in Watson, Sikošek ni bil v formi. Petih glavnih igralcev ni bilo. Ekipo je bilo treba na novo uigrati. Čeprav stanje ni bilo dobro, nas je od jeseni v Evropi ločil prejeti gol v Cluju s škarjicami v 90. minuti. To so velike rane. Morda je to, da nismo napredovali v Evropi, celo dobro, ker smo se lahko lotili le izziva na domačih igriščih."

V enem od intervjujev je Damir Krznar dejal, da hodite na trenerska izobraževanja na Hrvaško. Kako daleč ste s tem?

"Sem na nivoju Uefine pro-licence. Le Nogometna zveza Slovenije je ne priznava, haha. Ko vpišeš pro-licenco, ti ta velja pet let. Čakata me še dva semestra predavanj, ko naredim izpite, to se bo najverjetneje zgodilo letos, bom diplomiral. S to licenco bom lahko glavni trener kjerkoli na svetu."

Sašo Bizjak

Kako dobro ste že spoznali Maribor?

"Zelo dobro, ker sem najel stanovanje, že imam svoje rutine. Navdušen sem nad Mariborom, majhnim, mirnim mestom, kar mi zelo ustreza. Mesto živi z nogometom, ljudje so ustrežljivi in gostoljubni. Veliko podobnosti je z Zagrebom, le da je Maribor veliko manjši. Presenetila me je tudi kvaliteta organiziranosti kluba in dobra infrastruktura, vse je na visoki ravni, primerno za evropski klub. Morda nam manjka le še eno igrišče s pravo travo za trening."

Kakšna je kvaliteta prve lige?

"Liga je zanimiva in dobra. Morda v tej sezoni ni zanimiv boj za vrh, ker je Olimpija na 20 tekmah le dvakrat izgubila. To je neverjeten uspeh in zanima me, kako bo držala ta tempo. Maribor, Koper, Celje, Mura in Domžale so v le nekaj točkah razlike. Morda trenutno ni konkurenčna le Gorica, Tabor in Radomlje sem nekako že odmislil. To priča, da se drugoligaši težko kosajo z ekipami iz prve lige in glede tega bi se moralo nekaj spremeniti, da ne bi bili 'lift klubi', ki se premikajo iz prve v drugo ligo."

Kaj pa kvaliteta igralcev?

"Kar nekaj je kvalitetnih nogometašev. Vsaj pet bi jih moralo igrati v reprezentanci. S tem bi dali potrditev najboljšim igralcem v ligi, dvignili bi tudi dvignili imidž lige, mladi pa bi dobili sporočilo, da ni treba takoj v tujino, da si na radarju reprezentance. Konkretno imam v mislih Žana Vipotnika. On bi moral biti član A-reprezentance, da se začne navajati na soigralce. Z Benjaminom Šeškom sta bila v mlajših selekcijah povsem izenačena, kvaliteta je torej ista. Šeško je bil s popustom iz Salzburga v Leipzig prodan za 24 milijonov evrov. Če sta bila še nekaj let nazaj izenačena, Vipotnik pa zdaj dokazuje kvaliteto, ki jo mi na treningih vidimo vsak dan, bi moral biti vreden vsaj 20 odstotkov tega, kolikor je vreden Šeško. Ko nekdo izstopa, ga mora reprezentanca vključiti. Ne, da postane nosilec, ampak da se ga pripravi za prihodnost. S tem bi spodbudili druge igralce v ligi, da se še bolj potrudijo. Ko mlad nogometaš postane reprezentant, so nanj v tujini bolj pozorni, cena se zviša, s prodajami lahko klubi delajo bolje. Bolj moramo zastopati interese slovenskega nogometa!"

Na tekmi z medijsko selekcijo ste se izkazali z dobro pripravljenostjo. Kako jo vzdržujete?

"Nekaj je ostalo od profesionalne kariere, igral sem do 39. leta. Tudi po tem se nisem zapustil. Rad grem v planine, pešačim, prosti čas preživljam aktivno, smučam, tečem, grem v fitnes. Primanjkuje mi adrenalina, zato sem takšen. To je način življenja. Ko 22 let živiš špartanski režim, se ga ne moreš znebiti."

Pred koncem leta 2021 ste osvojili odmeven malonogometni turnir Kutija šibica v Zagrebu.

"Da, na zadnjem turnirju pa smo izpadli že v osmini finala, bil sem zelo jezen in razočaran. Takrat sem igralcem rekel, da mi manjka samo ta trofeja, zato smo potem zmagali. Še vedno imam zmagovalno mentaliteto, vedno želim zmagati, tudi ko se doma igram z otroki. Niti na treningu nisem nikoli želel izgubiti, to zahtevam tudi od igralcev. Tako napredujemo."

Katerega dela kariere se najraje spominjate?

"Najboljši so bili začetki v Dinamu, ker sem imel čast igrati z Robertom Prosinečkim, Draženom Ladićem, Silviom Marićem, Dariom Šimićem ... Igral sem z osmimi reprezentanti, ki so leta 1998 na svetovnem prvenstvu osvojili bron. Tudi povratek v Dinamo leta 2007 je bil lep, igral sem z Luko Modrićem, Vedranom Čorluko in Eduardom da Silvo, ta generacija je Dinamo redno vodila v Evropo. Družinsko-športno pa je bilo najlepše v Hirošimi, kjer sem bil devet let in osvojil tri prvenstva, tri superpokale, štirikrat smo igral v azijski ligi prvakov. Tam sem dobil, kar športnik želi. Spoštovanje, srečo in zadovoljstvo."

Pred nekaj dnevi ste gostovali na HRT in povedali, da vas na Japonskem kličejo Mika San. Zakaj?

"Takšen vzdevek, priponko San, dobiš kot izraz spoštovanja. Na Japonsko sem prišel kot 29-letnik, da odigral še pet sezon. Da bi si to zaslužil, sem moral trdo delati, ostal pa sem deset let. Prilagodil sem se njihovemu načinu življenja, kulturi, spoštovanju, ves čas sem se dokazoval, da lahko še napredujem. Vsako leto sem spreminjal stil igre, napredoval sem tudi pri 35 letih, ko sem igral vse tekme v sezoni. Dokazal sem, da se lahko človek uči in napreduje vedno. Vidimo Luko Modrića, pa se ne želim primerjati z njim, kako še vedno igra na najvišjem nivoju kljub 38 letom. Zakaj? Ker vse življenje pazi na sebe, gleda na prehrano, vzame si čas za spanje, primerno trenira, hkrati pa ima urejeno družinsko življenje. Ko si predan športu in karieri, si lahko uspešen. Če imaš ob sebi še ženo in srečne otroke, je vse lažje."

Sašo Bizjak

Zaradi žene Ljupke Gojić, estradnice na Hrvaškem, ste veliko v medijih v domovini. Vas to moti?

"Ne, tega sem navajen, to je del našega življenja. Skupaj sva že 23 let, od mladosti, zato mi je vse to normalno. Želel bi si, da bi bili z otroki še več tukaj, ker uživajo v Mariboru, a imajo šolske obveznosti in to ni možno. Uživajo na tekmah Maribora, ker sem znova vijoličast, tudi Sanfrecce iz Hirošime, kjer sem igral devet let, igra v vijoličastem. 'Tata je opet ljubičast,' pravijo in jim odgovorim, da je to naša barva."

Japonsko ligo še vedno redno spremljate, poznate tamkajšnje igralce, bojda ste jih nekaj celo priporočili Dinamu?

"Vseskozi opazujem tamkajšnje nogometaše, sploh reprezentante. Vsi, ki sem jih priporočil Dinamu, so kasneje naredili odlične kariere v Evropi. Žal mi je, ker jih niso pripeljali. Govoril sem jim za Takumija Minamina, Kaora Mitoma, Daičija Kamado ... V Celticu je zdaj Reo Hatate, ki bo, zapomnite si, naredil izjemno kariero."

Ste koga priporočili Marku Šulerju?

"Zapleteno je, ker Maribor nima takšne finančne moči, da bi jih lahko kupil in jim dal dobre pogodbe. Niti Japoncev zdaj ne moreš kupiti za 300 tisoč evrov, za dobre hočejo vsaj dva milijona, česar si tukaj ne moremo privoščiti. Je pa zanimivih igralcev veliko, morda nam uspe najti kaj."

Kakšen je vaš načrt za trenersko kariero?

"Nekaj časa bom zagotovo še pomočnik, nato pa bi rad postal ali prvi trener ali športni direktor. Morda se malo iščem, vem, da sta to povsem različni funkciji, me pa obe privlačita. Zanimajo me menedžment, selekcija, skavtiranje, sestavljanje podobe ekipe, zanima me tudi trenersko delo."

Kdo v ekipi Maribora bo presenetil v drugem delu sezone?

"Želim si, da bi Vipotnik, Tolić, Repas, Milec in Watson nadaljevali, kjer so končali. Od Vipotnika pričakujem, da bo z goli motor ekipe. Nisem pozabil na Josipa Iličića, a mi ga ni treba omenjati. Upam, da bo še izboljšal kondicijsko pripravljenost. Ima kvaliteto, ki jo redko vidimo, takšne okrepitve ne bo imela nobena ekipa. Če dobimo 70 odstotkov Iličića iz Atalante, lahko ekipo sam nosi naslednji dve leti. Vse je na njem, saj mora veliko delati. Na začetku priprav nas je zelo presenetil mladinec Marcel Lorber, upam, da bo on naslednja velika stvar Maribora. Aljaž Antolin je za nas že standardni član ekipe, potrebuje le nekaj več samozavesti, v nekaj letih vidimo kot nosilca zadnje vrste Luko Božičkovića."

So mladi hrvaški nogometaši bolj samozavestni kot slovenski?

"Da. Bolj so samozavestni, bolj grizejo, a tudi v Mariboru vidim veliko igralcev, ki zmorejo, le še bolj morajo verjeti v sebe. Ne, da o tem le govorijo, samozavest morajo pokazati na igrišču."

 

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?