(INTERVJU) Žan Vipotnik: Z obema nogama in glavo sem v Mariboru

Za nogometaši Maribora je prvi teden priprav na spomladanski del sezone, jutri bodo odigrali pripravljalno tekmo z Aluminijem, v soboto odpotujejo proti Beleku. Konjičan Žan Vipotnik, ki je iz Dravinje v Ljudski vrt prišel v selekciji do 13 let, gre na priprave v Turčijo tretjič, tokrat bo pripravljenost pilil v povsem drugačni vlogi kot v prejšnjih letih. Pri 20 letih je z odličnimi igrami v drugi polovici jesenskega dela sezone postal najboljši strelec ekipe in glavni prodajni artikel vijoličastih. "Še vedno me na treningih doletijo naloge, ki jih po hierarhiji v ekipi opravljamo najmlajši, tudi v ševi se kdaj znajdem, če sem najmlajši v krogu," navrže, ko ga vprašamo, ali ima kot prvi golgeter ekipe kaj drugačen status. Po zadnjem jesenskem krogu in zaključku s soigralci je takoj odpotoval v tople kraje, ko se je vrnil v domovino, je v domačih Slovenskih Konjicah individualno treniral, da bi zadržal jesensko formo.

Kako naporen je bil prvi teden priprav?

"Imeli smo kar dolg premor, trajal je skoraj mesec, nekaj treningov smo potrebovali, da smo prišli nazaj v formo. Treningi so k sreči raznoliki, od teka do fitnesa in vaj z žogo, kar mi zelo ustreza. Vemo, da ima malokdo rad le kondicijske treninge, a tudi ti morajo biti, zadaj je treba 'stisniti', da je med sezono lažje."

Ko smo vas gledali na igriščih v nižjih selekcijah, ste veliko stvari v kazenskem prostoru rešili s svojo robustnostjo. Tudi zdaj, kljub mladosti, postajate prepoznavni po svoji čvrstosti, kar je značilnost modernih napadalcev.

"Hvala bogu imam konstitucijo telesa, ki mi tudi v članskem nogometu pomaga biti enakovreden močnim branilcem. Članski nogomet je nekaj korakov zahtevnejši od mladinskega in k sreči sem med močnejšimi napadalci, zato velikih težav nimam."

Kaj se je zgodilo v drugi polovici jeseni, da ste se vrnili na pota iz mladinskih selekcij, ko ste v U15, U17 in U19 dosegli 156 golov. Je bilo pomembno tudi to, da ste začenjali tekme?

"Tudi. Polna minutaža je zelo pomembna, predvsem pa zaupanje trenerja in samozavest, ki sem jo pridobil po prvih golih. Ko sem dosegel prvega, sem vedel, da bo šlo. Res je, da smo imeli slabše rezultate in da je takrat težko biti samozavesten, a ko napadalec zabije, je vse lažje. Po porazu z Domžalami sem začel serijsko dosegati gole, ekipa je rasla in takrat je šlo vse navzgor."

Kako ste začutili zaupanje trenerja? Ko je prevzel ekipo, najprej niste igrali. Ste imeli z njim posebne pogovore, kaj vam je dejal?

"To zaupanje čutiš predvsem, ko dobiš več minut na igrišču. Ni bilo lahko, ko nisem niti vstopil, a vedel sem, da se bom moral novemu trenerju še dokazati, veliko časa za dokazovanje pa takrat ni bilo, ker so si tekme sledile na tri dni. Ko nam ni šlo, smo se s trenerji veliko pogovarjali, kaj je treba izboljšati. Vedel sem, da bo ob vloženem trudu prišla priložnost zame. Tudi zdaj se pogovarjamo o detajlih, ki jih moram izboljšati. Najbolj pomembno bo, da izboljšam svoje gibanje v kazenskem prostoru, to mi bo kot napadalcu prišlo zelo prav."

Prvi gol v članski vrsti Maribora ste dosegli po 871 minutah. Za napadalca je to dolga doba.

"Če sem povsem iskren, si nisem mislil, da bo trajalo tako dolgo, da bom dosegel prvi gol za člansko ekipo. Je pa dejstvo, da je v mladinskih selekcijah vse veliko lažje. Ko prideš med člane, ugotoviš, kako zahtevno je. Takrat je pomembno, da se predaš delu in skušaš napredovati. Samozavest je tudi v težkih trenutkih ključnega pomena."

Kateri soigralci so vam v težkih trenutkih najbolj pomagali z nasveti?

"Največ mi je pomagal Rok Kronaveter, sedela sva skupaj. Pomagajo pa vsi soigralci. Tudi Marcos Tavares mi je dal veliko pametnih nasvetov. Iskreno bi se mu rad zahvalil za ta prispevek."

Ste nekdanjemu kapetanu povedali, da ste želeli stopiti v njegove čevlje, ko ste še kot otrok pobirali žoge v Ljudskem vrtu?

"Ne, tega mu še nisem povedal. Mu pa bom. Prebral sem njegovo biografijo Legenda. Iz te knjige lahko mladi nogometaši jemljemo navdih za svojo kariero, zelo je poučna. Vsak od nas bi jo moral prebrati. Zelo mi je ostalo v spominu, kako je bilo tudi njemu težko, ko je prišel v Maribor, in da je potreboval nekaj časa, da je začel pot do najboljšega strelca v zgodovini kluba in prve lige. Tudi on je moral pridobiti samozavest, da je zdaj v klubu in ligi zapisan kot legenda."

V tej sezoni zdaj gol v prvi ligi dosežete na 85 minut, kar je zavidljiva statistika. Povsem drugačna je od tiste, ki smo jo omenili prej.

"Lepo je videti te statistične podatke. Ampak v prvi vrsti je pomembno, da dobro funkcionira vsa ekipa, da zmagujemo in igramo lep nogomet, kar nam je uspevalo v zaključku jeseni. Takšni rezultati so pravi za klub, kot je Maribor."

Kakšen poudarek dajete nogometni statistiki?

"Vedno več je tega, nogometaši postajamo kot roboti, včasih se je igralo bolj po občutku. V odstotkih vemo, kaj bo naredil nasprotnik, a ostajajo spremenljivke, ki nogometaša delajo boljšega, zahtevnejšega kot nasprotnika. Svojih statističnih podatkov pa ne spremljam podrobno."

Proti Radomljam ste dosegli tri gole. Ste shranili žogo s te decembrske tekme?

"Seveda, hranim jo doma. Ta žoga je lep spomin na prvi hat-trick v članskem nogometu. Imam jo v sobi, na zgornji polici, tako da jo lahko vedno pogledam."

Po tem hat-tricku smo v medijih pisali, da je bil seštevek centimetrov od gola eden najmanjših.

"Prebral sem to, haha. Ampak meni je pomembno, da sem bil takrat na pravem mestu. Če me ne bi bilo, teh golov ne bi bilo. Moja naloga je, da iščem takšne priložnosti. Če soigralcem ne uspe doseči gola, moram biti jaz na mestu, kjer to napravim namesto njih. Gol šteje enako, če ga daš z 20 centimetrov ali s polovice igrišča. Sem pa jeseni gol dosegel tudi z razdalje. Pomembno je, da udariš, ko je priložnost za to."

Gol ste dali Celju in Muri, ki sta tekmeca Maribora za mesta, ki vodijo v Evropo, preostali goli pa so sledili ob zmagah proti ekipam z dna lestvice. Kako pomembno bo za vas spomladi, da dosežete gol tudi proti Olimpiji in Kopru, ki sta na vrhu lestvice?

"Ekipe, ki smo jih premagovali lani, so res bile iz spodnjega dela lestvice, a tudi takrat je pomembno, da daš gol in zmagaš. Za napadalca ni pomembno, kakšen gol je dosegel, ampak da ga doseže, opravi svoje delo in s tem pomaga ekipi ter mestu, ki stoji za njo. Seveda bi rad, da to serijo nadaljujemo. Že prve tekme pomladi bodo zelo pomembne za nas."

Dvakrat ste že bili na posoji in nabirali izkušnje. Kaj ste se naučili pri Gorici in Triglavu?

"V Novi Gorici sem prvič zaživel sam, drugače je, ko skrbiš zase. Za prevoz, hrano, druge obveznosti. Zame je to bila super izkušnja. V Gorici so me lepo sprejeli, a žal rezultati niso bili dobri. V Triglavu sem znova začel dosegati gole, bili smo mlada ekipa, škoda, da nam ni uspel preboj v prvo ligo."

Poleti je Maribor kot prvega napadalca ekipe pripeljal Roka Baturino. Ste takrat razmišljali, da bi morda znova menjali okolje, ali podobno kot Vid Koderman, ki je zdaj šel po minute v Koper, celo prekinili pogodbo z Mariborom?

"Ker smo igrali v Evropi, sem vedel, da bodo prišle priložnosti, sploh če nam bo uspel preboj v skupinski del evropskih tekmovanj. Vedel sem, da moram trenirati na polno, čeprav sta bila moja konkurenta za mesto v ekipi Baturina in Rok Sirk, oba odlična napadalca. Razmišljal sem, da moram delati več, dajati 130 odstotkov. Težko mlad napadalec konkurira, če je na istem nivoju kot soigralci. Treniral sem dodatno, ostajal na igrišču po treningu in 'šutiral', da bi lahko izkoristil tisto eno ali dve priložnosti, ki se ti ponudita na tekmi. K sreči se je nato odprlo in zdaj moram tako nadaljevati. S strokovnim štabom smo se veliko pogovarjali tudi o drugih možnosti, a na koncu smo izbrali opcijo, da ostanem in čakam na priložnost. Zdaj mi ni žal."

Trenutno imate z Mariborom pogodbo do leta 2024. Bi jo to zimo z vijoličastimi podaljšali ali boste raje počakali, da spomladi nadgradite jesensko delo in imate poleti še boljše pogajalsko izhodišče?

"Iskreno - ne vem. Zdaj mi je pomembno, da dobro treniram, ker sem med premorom zelo pogrešal igrišče in žogo. Če se bo kaj zgodilo, pa bomo videli. Rad bi, da uspešno zaključimo sezono in da poleti 'razturamo' v Evropi."

Od Luke Zahovića se ni zgodilo, da bi domač napadalec, ki je bil uspešen v mladinskih selekcijah, nase opozoril tudi med člani. Ste verjeli, da vam lahko uspe?

"Res je, da je v preteklosti v mladinski šoli izstopalo kar nekaj napadalcev, pa so potem priložnost morali iskati drugje. Toda vedno sem verjel, da mi lahko uspe. Prepričan sem, da ob trdem delu dobiš priložnost, takrat pa jo moraš izkoristiti. Nekateri dobijo eno priložnost, drugi dve, ni pa lahko. V preteklosti so bili v članski ekipi odlični napadalci in logično je, da mlad igralec ne more kar nadomestiti nekoga, ki je redno v vrhu liste strelcev. Tudi jaz sem razmišljal, da ne bo lahko. Ko sem dobil minute, sem videl, da je še težje, kot sem si mislil, a treba je vztrajati, ker druge ni."

Ob seriji golov, na zadnjih sedmih tekmah ste jih dosegli deset, skupno pa v jeseni enajst, je sledil tudi preboj v izbrano vrsto do 21 let. Koliko vprašanj je bilo v minulih tednih o tem, kje boste nadaljevali kariero?

"Oh, teh je bilo kar nekaj. Toda trenutno sem v Mariboru, tu so moje misli. Videli bomo, če se bo kaj zgodilo. Morebitne ponudbe sem dal na stran, odmislil, z njimi se ne obremenjujem. Zdaj delam na polno, da tudi pred spomladanskim delom pridobim trenerjevo zaupanje in si zagotovim mesto v prvi enajsterici. Ne pričakujem, da bi se lahko do konca prestopnega roka kaj spremenilo, z obema nogama in glavo sem v Mariboru, s katerim imam pogodbo."

Bo vaš cilj spomladi postati prvi strelec lige? Kakšen spomladanski del sezone pričakujete?

"To bi lahko bil eden od ciljev, ja, a ni prioriteta. V ospredju so cilji kluba, da ekipa igra dobro, da se uvrstimo v Evropi in napredujemo po lestvici. Ukvarjati se moramo z vsako tekmo posebej, maja pa bomo videli, kaj bo to prineslo ekipi. Prepričan sem, da bo liga še bolj zanimiva kot jeseni. Že zdaj smo ekipe, ki sledimo Olimpiji, zelo izenačene. Še vedno verjamemo, da lahko končamo tudi na vrhu. Pomembno je, da se ekipa že bolje uigra in da znova pečat poleti pustimo v Evropi, ker si to okolje to tudi zasluži."

Kako pomembno je, da v Ljudskem vrtu ostaja Marko Tolić?

"Zelo! Jeseni sva se ujela, dokazal je, kako dober nogometaš je. Celotna ekipa se je zelo dobro povezala in pomladi moramo nadaljevati tam, kjer smo decembra zaključili."

Kateremu igralcu na treningih največkrat uspe soigralcu žogo spraviti med nogama?

"Uh. Mislim, da Josipu Iličiću in Roku Kronavetru."

Kako je trenirati z Josipom Iličićem?

"Pred tremi leti si nisem mislil, da se bo kdaj zgodilo, da bom treniral z njim. Zelo smo veseli in ponosni, da si lahko igrišče in slačilnico delimo z njim. Veliko nam pomaga, vidi se, da ima izkušnje iz tujine, da ima izjemno kariero. Noro je, da imamo v ekipi nogometaša, ki je v izločilnih bojih lige prvakov dosegel štiri gole na eni tekmi! Veliko nasvetov mi daje, da bi čim lažje dosegli gol. Sploh o tem, kako naj se gibljem in kako moram hitro oddati žogo, da ne 'mučkam' predolgo."

V pokalu vas je za gol proti Krki lepo zaposlil s podajo s svoje polovice. Takšnega pregleda igre nima veliko nogometašev na slovenskih igriščih.

"Od njega lahko pričakuješ podajo kamorkoli in kakor si zamisliš. Nerealno."

Pred časom smo lahko prebrali, da ste v selekciji do 15 let dosegli le gol manj od Benjamina Šeška, ki je zdaj prvi napadalec reprezentance. Vam laskajo takšne primerjave?

"Takrat sva bila s Šeškom tu tu, haha. No, potem pa so mu ob pametnih odločitvah uspeli res dobri koraki naprej. Nekaterim igralcem uspe prej, drugi potrebujejo nekaj časa. V nogometu je pomembna tudi sreča, pa s tem ne mislim, da je Šešku uspelo s srečo, res je odličen napadalec, dobre predispozicije ima, čestitam mu in si želim, da bi tako nadaljeval. Jaz pa mislim le na sebe, na svoj napredek."

Pa se vseeno primerjate s kakšnimi napadalci, vam je kateri po stilu igre pri srcu?

"Prvi vzornik mi je Robert Lewandowski, všeč pa mi je tudi Olivier Giroud, ki je vedno tam, kjer mora biti, ogromno naredi za ekipo. Seveda pa spremljam vse napadalce."

Nosite številko 77. Zaradi Luke Dončića? Bi, če ne bi bila upokojena, v Mariboru vzeli številko 9?

"Okoli številke ni nobene posebne zgodbe. Hitro mi je v oči padla 77, pri mladincih sem imel številko 7. Devetke ne morem imeti, ker jo je nosila legenda, niti nisem pomislil na to, da bi jo imel. Veliko mi že pomeni, da mi je po vsaki tekmi Tavares čestital za gol in dal roko. Vesel sem, da nam vsak dan pomaga z nasveti."

Ko sta se trenerskemu štabu pridružila Aleš Mertelj in Željko Filipović, sta omenjala, da je treba sploh pri mladih nogometaših zbuditi uličarstvo. Koliko ga je prisotnega pri vas?

"Mislim, da ga imam, ker sem bil kot otrok veliko na igrišču, na ulici, v naravi. Morda tega še ne kažem najbolj na igrišču, a verjamem, da tudi to živi v meni."

Damir Krznar naj bi vam po jesenskem delu dovolil, da igrate mali nogomet. Je to res?

"Za vzdrževanje forme med premorom je to fajn, v malem nogometu je potrebne veliko tehnike in kratkih sprememb, to je koristno za nas. Kdor je želel, je šel igrat."

Kdo od nogometašev iz prve lige v vaši generaciji najbolj izstopa?

"Svit Sešlar, moj sokrajan, skupaj sva hodila v šolo. Igra na res zavidljivem nivoju."

Ste s Sešlarjem, ki igra za glavnega rivala, v rednem kontaktu?

"Da. Tudi na kavi se dobiva, če sva oba v Slovenskih Konjicah, čeprav se to zgodi malokrat. Se pa takrat pogovarjava o vsem, o življenju, ne toliko o nogometu."

Viole Konjice je eden tistih transparentov mariborskih navijačev, ki smo jih v preteklosti velikokrat videvali tudi na gostovanjih, ne le v Ljudskem vrtu. Vas misel na to, da ste domač igralec in da Konjičani navijajo za Maribor, dodatno podžge na tekmah?

"Vem, da so Konjičani na vsaki tekmi, in seveda me to dodatno motivira. Lažje je igrati, če veš, da lahko z goli zadostiš željam navijačev, in hvaležen sem za podporo ljudi, ki jo imamo v Mariboru."

Spremljate svoj prvi klub?

"Seveda spremljam Dravinjo, saj je to moj domači klub. Trenutno so prvi v tretji ligi, navijam za njih, upam, da se jim uspe vrniti v drugo ligo. V našem okolju gre dobro tudi Bistrici v drugi ligi."

Kje se v Mariboru radi zadržujete, ko niste v Ljudskem vrtu? Ste v družbi soigralcev?

"Med pripravami tega druženja ni veliko, ker treniramo dvakrat na dan, po treningih pa si je treba vzeti tudi čas za regeneracijo. Med treningoma gremo domov, kaj pojemo in se spočijmo, ko pa so tekme, si vzamemo čas tudi za skupno kavo in kosilo. V Mariboru sem najraje pri punci, rad grem tudi do Limbuškega nabrežja, kjer rad posedam, si vzamem čas za branje."

Kaj berete?

"Knjige o nogometaših in trenerjih pa knjige o tem, kako deluje ekipa. Izbiram vsebine, ki bi mi lahko pomagale kot nogometašu. Najbolj sem bil navdušen nad zgodbami o Lionelu Messiju, Cristianu Ronaldu in Rafaelu Nadalu, res dobra pa mi je bila knjiga Alexa Fergusona, res je imel vse 'naštudirano' do potankosti. Nazadnje sem prebral knjigo Zmagovalci, ki govori o tem, da je lider ekipe tisti, ki ekipo vleče naprej ter da ji mora dajati občutek enotnosti."

Se že vidite kot lider ekipe?

"Mislim, da to še ni moja vloga, bomo pa videli, kaj bo prinesel čas. Pomembno je, da delujemo kot eno, ker to prinaša uspeh. Res je, da včasih moraš izstopati, a je to mladim nogometašem težje."