Na nedeljo, ko se je nogometno prvenstvo dejansko že izteklo in sta milanski Inter, dobitnik letošnjega naslova, ter turinski Juventus, dobitnik italijanskega pokala, že slavila, v Imoli se je na dirki formule 1 moral Ferrari zadovoljiti s tretjim mestom in prepustiti že tretjič zapored zmago Nizozemcu Verstappnu, Jannik Sinner pa zaradi poškodbe ni nastopil na mednarodnem turnirju v Rimu, kjer je zmagal Rus Zverev, je postal Tadej Pogačar največja športna zvezda v Italiji.
Njegov podvig je bil rekorden; po 15 etapah dirke po Franciji ima skoraj sedem minut prednosti pred prvim zasledovalcem Geraintom Thomasom; take prednosti na Giru ne pomnijo od leta 1954. Poleg tega je Pogačar za celih pet minut presegel dosedanji rekord vzpona na prelaz Foscagno. Milanski Corriere della sera, največji in tudi najuglednejši italijanski dnevnik (180.000 izvodov naklade in več kot 600.000 naročnikov spletne izdaje) mu namenja več kot celo stran s hvalnicami, kakršne redko beremo v italijanskih medijih. Sami presežniki, rekordni dosežek v Livignu, na cilju zahtevne gorske etape, kjer je, kot je sam povedal, sprva nameraval samo povečati prednost pred neposrednimi tekmeci na lestvici, a je nato kar prehiteval vse, dokler pred njim ni bilo več nobenega.
Članek v milanskem dnevniku se začenja s Pogačarjevo pripovedjo, kako je bilo prvič v Livignu, majhni italijanski enklavi v Švici. Ko mu je bilo 17 let, je bil s slovensko mladinsko reprezentanco na treningu v St. Moritzu. "Potovali smo s starim kombijem, z malo denarja, bili smo lačni, v Švici so bile cene nore. Nekdo nam je razložil, da je v bližini meja z Italijo, kjer je bilo vse cenejše," je povedal in dodal, da so tankali v Livignu, tam ostali nekaj časa in da se še vedno rad vrača v ta kraj. Ves članek je poln osebnih not, očitno se je Pogačar po napornem vzponu razgovoril z novinarjem, ki v članku že namiguje na njegov prihodnji izziv, Tour de France. Pogačar sem napoveduje, da bo v Firencah, kjer se bo letos začel francoski Tour, srečal svoje tekmece, ki jih na Giru ni; to so Vingegaard, Roglič in Evenpoel, vsi okrevajo zaradi raznih poškodb. In tu avtor članka ponuja primerjavo z legendo kolesarstva, Eddyjem Mercxom.
In potem še komentar Alda Grassa, znanega italijanskega novinarja. "Pogačar je lepota, harmonija, je umetnina na kolesih," je zapisal in pojasnil, da kolesarji ne ljubijo šampionov, ampak Pogačar vsakogar nagradi z nasmeškom.
Tako te dni o kolesarskem asu pišejo italijanski mediji, ne samo Corriere della sera. Celo tržaški Piccolo, ki je do Slovencev vselej nekoliko zadržan, mu namenja izredno pozornost; med drugim navaja tudi njegov jedilnik za zajtrk, ki med drugim vsebuje tudi palačinke z marmelado.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
