Debata, ali je vsakoletno svetovno prvenstvo medvedja usluga hokeju na ledu, bo večna. Tako se danes začne že 89. SP, hokej pa bo znova plačal ceno olimpijskega leta. Večine asov takrat svetovno prvenstvo ne zanima, njihov letošnji vrhunec je bil februarski olimpijski turnir v Italiji, drugih pa zaradi končnice v ligi NHL niti ne sme zanimati. Zato bo turnir v Švici tekmovanje z osipom kakovosti, z zamegljeno pravo močjo reprezentanc.
Toda za Slovenijo prvenstvo elitne divizije pač ni prepogost dogodek. Obstanki risov v prvi ligi svetovnega hokeja so redki in leto 2026, že tako prelomno, saj se je od hokeja poslovil naš edini enhaelovec Anže Kopitar, lahko postane zgodovinsko. Še nikoli Slovenija ni dvakrat zapored obstala v eliti. Ko nam je to uspelo enkrat, smo leto pozneje vedno zgrmeli nazaj v drugo ligo. Za tretjo zaporedno udeležbo med top moštvi, drugo leto v Nemčiji, mora risom v prihodnjih desetih dneh najprej uspeti misija Švica.
Slovenski Čeh sreča rojake
V Fribourg, 28 kilometrov od švicarske prestolnice Bern, je selektor Edo Terglav pripeljal zmes starih in mladih reprezentantov. Od kapetana Roberta Saboliča in Roka Tičarja, ki štejeta 37 let, do takih mladcev, kot sta 20-letni Filip Sitar, strelec edinega slovenskega gola v zadnjem pripravljalnem porazu z Avstrijo, in še leto mlajši Jan Goličič. Glavnina hokejistov je iz Olimpije, tudi s povratnikom iz Rusije, Mariborčanom Janom Drozgom, enega imamo z Jesenic, kup legionarjev je iz klubov Avstrije, Italije, Madžarske, iz Kanade in z ameriških univerz, iz Nemčije, Francije, Češke in Finske, kjer igra sijajni mladenič Matic Török, strelec lanskega gola, ki je potrdil obstanek Slovenije med najboljšimi šestnajstimi reprezentancami sveta.
Slovenska posebnost: tolčemo tudi take, h katerim hodimo na hokejsko dnino
Cel mesec so trajale priprave naše reprezentance. Pa saj se je od prvega dne vedelo: v Švici bo treba "na glavo", reševala nas bo požrtvovalnost, selektor ob tem računa na več napadalne moči kot lani, saj so mladi predstavniki risov za leto bolj izkušeni, močnejši. V iskanju morebitnih žrtev za nov obstanek naši manj ciljajo na Dance, bolj na Norvežane, zelo pa na novinko Italijo, ki je zraven po štirih letih. Seveda so tudi zahodni sosedje hokejsko bolj razviti od nas, kateri član svetovnega razreda A pa ni. Toda prav to je naša posebnost: tolčemo tudi take, h katerim hodimo na hokejsko dnino. Kot lani v Stockholmu, ko se je Slovenija z zaključno zmago nad Francijo po dveh desetletjih izognila izpadu.
Ampak počasi, nad hokejske azzurre se spravimo čisto za konec prvenstva. Za uvod nam bo jutri v dvorani za 9000 gledalcev napoti Češka. Velesila, ki je v letu olimpijskih iger, na katerih je izpadla v četrtfinalu, doživela odpoved številnih zvezdnikov. Za svetovno prvenstvo imajo Čehi prijavljenih vsega pet enhaelovcev. In jutri v vratih tekmecev srečajo rojaka. Lani tik pred SP naturalizirani vratar Lukaš Horak si je v treh mesecih okrevanja po poškodbi za največji cilj zastavil to, da se vrne pravi čas za spopad s svojo domovino. Uspelo mu je, v Fribourgu bo prvi vratar Slovenije.
Težko, a vsaj v času kosila ne bo
Sledi tekma z Norveško v nedeljo, potem pa od torka naprej Slovaška, Švedska, Kanada, Danska in za konec Italija. Mešanica vsega, od sijajnih priložnosti za kakšno slovensko zmago, ki so v eliti sila redke, do spopada s takim zvezdnikom, kakršen je Sidney Crosby. Dvakratni olimpijski prvak, zdaj že 38-letni veteran, je potrdil prihod na SP in bo 22. maja igral proti Sloveniji na svojem četrtem svetovnem prvenstvu. Kdo ve, morda ima občutek, da je svoji državi še kaj dolžen, ker poškodovan ni igral letošnjega olimpijskega finala, ki ga je Kanada izgubila proti ZDA. Američani so nasploh v silovitem hokejskem naletu, saj so tudi branilci naslova svetovnih prvakov.
Sedem tekem v desetih dneh bo znova precejšen zalogaj za rise, a selektorju Terglavu vsaj ure tekem ustrezajo bolj, kot so mu lanske. Pet tekem bo večernih (že prvi s Češko in Norveško bosta dvajset minut čez osmo zvečer, vse tekme Slovenije bodo v prenosu na TV Slovenija in Arena Sport), ne pa mučna matineja okoli poldneva, ki športniku podre običajen ritem.
V drugi skupini, ki bo igrala v Zürichu, v večji dvorani za dvanajst tisoč navijačev, so ob gostiteljici Švici ZDA, Finska, Nemčija, Latvija, Avstrija, Madžarska in Velika Britanija. Iz elite bosta odleteli zadnjeuvrščeni reprezentanci obeh skupin, vanjo pa se prihodnje leto po vsega letu premora vrne Kazahstan in po dolgih dveh desetletjih Ukrajina. Bo z zgodovinskim podvigom v Nemčiji 2027 zraven tudi Slovenija?
