
V Sloveniji se zmanjšuje število pridelovalcev žit z obdelovalnimi površinami, manjšimi od pet hektarjev.
V podjetjih v panogi menijo, da bi se morali v prihodnosti bolj osredotočiti na povečanje produktivnosti in konkurenčnosti slovenskega kmetijstva. Član uprave Panvite Branko Virag opozarja, da prihaja v zadnjih letih tudi do strukturnih sprememb pri pridelavi strnih žit, kar se odraža v zmanjšanju števila kmetijskih gospodarstev, ki se ukvarjajo s tržno pridelavo žit. Pridelovalec pšenice, ki danes želi biti del oskrbne verige, mora biti profesionalen, poudarja agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar, za eno delovno mesto pa potrebuje od 25 do 30 hektarjev pridelovalnih površin. V skladu s tem je od leta 2000 na področju pridelave žit strmo padlo število pridelovalcev z obdelovalnimi površinami, manjšimi od pet hektarjev