Žitna veriga: "Tisto, kar pridelamo doma, mora ostati na voljo slovenskim potrošnikom"

Timotej Milanov Timotej Milanov
12.11.2022 06:00
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
V Sloveniji se zmanjšuje število pridelovalcev žit z obdelovalnimi površinami, manjšimi od pet hektarjev. 
V Sloveniji se zmanjšuje število pridelovalcev žit z obdelovalnimi površinami, manjšimi od pet hektarjev. 
Andrej Petelinšek
V podjetjih v panogi menijo, da bi se morali v prihodnosti bolj osredotočiti na povečanje produktivnosti in konkurenčnosti slovenskega kmetijstva. Član uprave Panvite Branko Virag opozarja, da prihaja v zadnjih letih tudi do strukturnih sprememb pri pridelavi strnih žit, kar se odraža v zmanjšanju števila kmetijskih gospodarstev, ki se ukvarjajo s tržno pridelavo žit. Pridelovalec pšenice, ki danes želi biti del oskrbne verige, mora biti profesionalen, poudarja agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar, za eno delovno mesto pa potrebuje od 25 do 30 hektarjev pridelovalnih površin. V skladu s tem je od leta 2000 na področju pridelave žit strmo padlo število pridelovalcev z obdelovalnimi površinami, manjšimi od pet hektarjev
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta