SLOVENIJA

Zeleni prehod

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Največja sončna elektrarna v Severni Makedoniji, ki jo gradi slovenski Gen-I
Gen-i

Ni čudno, da je zelena barva sinonim za naravno, koristno, neškodljivo okolju, pozitivno. Pogled na zeleno barvo nas menda pomirja. Zelen je klorofil, listno barvilo, ki je ključ do fotosinteze in nastanka kisika. Če bi bil še kisik zelen, bi bilo pa res popolno!

Seveda ima zelena barva tudi drugo konotacijo. Pogosto jo uporabljamo pri stvareh, ki niso dorečene, dozorele ali "dozorele", za neizkušene ljudi prav tako. Slabšalno, pravzaprav. Pri tem ni nič ekološkega, koristnega, prej nasprotno. Osebno imam rad zeleno. Tako barvo kot kaj drugega. Pojem toliko zelenjave, da bi me morali šteti že skoraj med škodljivce. Na srečo zame ni insekticida. Ja, še ena dobra oziroma koristna lastnost zelene barve - zelenolistna zelenjava je menda zelo zdrava hrana za ljudi in tudi še za nekatera druga živa bitja, seveda. Torej še en plus za zeleno!

Zato ne preseneča, da se je kar sam ponudil izraz zeleni prehod za energijsko preobrazbo naše civilizacije, ko smo ugotovili, kam pelje čezmerna uporaba fosilnih goriv. Sliši se res smelo, tudi pogumno. Na začetku si sploh nisem mogel predstavljati, ali je to sploh mogoče. Seveda pa tu takoj naletimo na zelo različne predstave, kaj to je. V naravi je res obilo primerov energije, ki je na voljo, samo nekako bi si jo morali vzeti. Tu je sonce, skoraj večni vir, ki poganja vremenske procese v ozračju, ki nam osvetli vsaj del dneva, nas greje in nam v zadnjem času lahko tudi daje elektriko. Nekateri bi takoj zajezili vse reke, drugi ustvarili neskončna polja vetrnic, pa ne pozabimo na valovanje morij ter na plimo in oseko - tu dela za nas luna.

A žal, najbrž bolj na srečo, v naravi obstajajo fizikalni zakoni, ki jih ne moremo zaobiti. Vprašanje je, koliko energije porabimo za izdelavo neke naprave za pridobivanje energije, koliko pa je potem dejansko dobimo nazaj. Če je bilanca dovolj pozitivna, potem rešujemo problem. Če ne, nismo naredili nič, pravzaprav povzročimo še večjo škodo. Drugi vidik je, kam s takimi odsluženimi objekti in njihovimi sestavnimi deli. Ogromne elise vetrnih elektrarn je treba menjavati in zaenkrat se kopičijo kar tam. Menda jih ne moremo reciklirati. Morda jih bomo nekoč znali, a kdo nam to jamči?

Res se mudi, a po zdravi logiki bi morali vsak projekt dodelati do konca, od proizvodnje do razgradnje, torej bo moral dozoreti, ne pa ostati zelen v negativnem smislu, čeprav ga štejemo za "pozitivno zelenega". Tudi pri hidroelektrarnah je veliko pomislekov glede stranskih učinkov. Morda bomo res rešili težave z energijo in nekoč povečini prešli na obnovljive vire, toda hkrati bomo uničili naše okolje na drug način.

Za zdaj je žal edini res zeleni prehod prehod iz zime v pomlad.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?