Mohammed Alzoubi je begunec iz Sirije, ki že sedem let živi v Sloveniji. V njegovem domačem mestu v južni provinci Daraa divja vojna. Dva otroka ima v Siriji, enega v Bosni, rad bi jima poslal denar, a ne more. Po tem, ko si je sedem let trudil postaviti svoje življenje na noge, je prejel odločitev ministrstva za notranje zadeve, da nima več pravice bivati v Sloveniji zaradi skrivnostnih tajnih dokumentov, ki naj bi jih imela Slovenska varnostno-obveščevalna agencija (SOVA). "Če imajo karkoli proti meni, naj mi lepo prosim sodijo. Ali pa naj me pustijo živeti v miru. A nihče ne pride pome. Nobena obtožnica ne pride, noben klic na zaslišanje. Neznosno je živeti z mislijo, da je moje življenje in življenje mojih otrok ogroženo samo zato, ker si je neki birokrat dovolil neke stvari tolmačiti po svoje. Življenje mojih otrok je pomembnejše od birokracije," je zapisal Alzoubi v objavi na strani Tukaj smo. "Brez skrbi, da vem, kaj piše v tistih dokumentih. Naj mi sodijo. V tistih dokumentih ni ničesar vredno sojenja. Ti dokumenti so samo izgovor, da mi uničijo življenje. Zato jih tudi držijo tajne," je še zapisal. Z odvzemom dokumentov je izgubil delovno dovoljenje in pravico do socialne pomoči, s čimer se je znašel še v ekonomski stiski.
Absurden pa je tudi razlog za zavrnitev podaljšanja. "Sirec naj bi bil po tajnih podatkih "utemeljeno osumljen" nekih že v zakonu opisanih dejanj, ki sploh niso kazniva," je dejal Krivic, ki želi pred javnim razkritjem razlogov počakati na odločitev vrhovnega in nato, če bo treba, še ustavnega sodišča. Sodna farsa traja zdaj že skoraj štiri leta, pred tem mu je Slovenija že priznala subsidiarno zaščito, pove Krivic.
Ministrstvo: Temeljito varnostno preverjanje prosilcev
Kaj naj bi vsebovali tajni dokumenti in zakaj nenadna deportacija, smo povprašali tudi ministrstvo za notranje zadeve. Odgovorili so, da konkretnih postopkov ne komentirajo. Vsakemu posamezniku, ki se obravnava po zakonu o mednarodni zaščiti, se zagotavljajo vsa ustrezna procesna jamstva in pravice, med drugim tudi pravica do sodnega varstva, so pojasnili. "V postopku priznanja mednarodne zaščite in postopku podaljšanja subsidiarne zaščite ministrstvo za notranje zadeve preko pristojnih organov vselej opravi temeljito varnostno preverjanje prosilcev za mednarodno zaščito in vlagateljev za podaljšanje subsidiarne zaščite," so odgovorili in dodali, da podlago za tako postopanje daje zakon o mednarodni zaščiti, ki ministrstvu nalaga, da mora pred vsako odločitvijo preveriti obstoj morebitnih tako imenovanih izključitvenih razlogov.
Med navedenimi pogoji, da se prosilcu status subsidiarne zaščite ne prizna, je tudi obstoj utemeljenega suma, da je storil kaznivo dejanje proti miru, vojni zločin ali zločin proti človeštvu, da je storil hudo kaznivo dejanje, da je storil dejanja, ki nasprotujejo namenom in načelom Združenih narodov, ali da po pravnomočni obsodbi za hudo kaznivo dejanje predstavlja nevarnost za varnost Republike Slovenije. Glede na naravo varnostnega preverjanja se v teh postopkih lahko uporablja zakon o tajnih podatkih.
"Pravica države do varovanja tajnih podatkov na obrambnem, vojaškem, zunanjepolitičnem in podobnih področjih je v določenih primerih nad pravico posameznika, da je obveščen, kaj v zvezi z njim v takih dokumentih piše. Seveda so taki primeri izjemno restriktivno določeni in jih nikakor ni mogoče posploševati, zakonodaja pa določa tudi jamstva, ki jih ima posameznik, na katerega se dokumenti nanašajo," razložijo na ministrstvu za notranje zadeve. Pa so v letošnjem in lanskem letu že zavrnili status subsidiarne zaščite na podlagi tajnih dokumentov? Statistike uporabe zakona o tajnih podatkih v postopkih mednarodne zaščite na ministrstvu ne vodijo.
Na vprašanje, zakaj Alzoubi po sedmih letih življenja v Sloveniji kar naenkrat predstavlja nevarnost, odgovarjajo, da lahko dokument z različno stopnjo tajnosti nastane kadarkoli v postopku ob nastopu določenih okoliščin, ministrstvo pa takšne zadeva presoja vsakič z vidika zakonov o mednarodni zaščiti in zakona o tajnih podatkih. Ker je postopek podaljšanja subsidiarne zaščite za Mohammeda Alzoubija po zakonu o mednarodni zaščiti pravnomočno zaključen, ga po zakonu o tujcih obravnava policija.
Tuje obveščevalne agencije bolj odprte
Tuje obveščevalne agencije so ob takšnih praksah bistveno bolj odprte, kot je SOVA, pravi Miha Blažič iz Delovne skupine za azil. "Se je že zgodilo, da je bil nekdo na podlagi zaznamka priprt, a so nato na Interpol naslovili prošnjo za pojasnilo, ta je nato pojasnil, da gre za osebo, ki je že bila oproščena na sodišču, in zaznamek ni več aktualen. To bi morala biti normalna praksa. Cela situacija je bizarna, sploh glede na to, da gre za zaznamke, da je nekdo bil potencialno v stiku s kakšno nevarno osebo (gre za veliko bazo). Prosilec in njegov zastopnik se sploh nimata na kaj pritožiti, čudno pa je tudi to, da v sedmih letih ni bila sprožena nobena kazenska ovadba. SOVA je imela vse mehanizme, da bi osebo preganjali, če bi bila nevarna oseba." Možnosti sta dve: ali ne opravljajo svoje dolžnosti ali pa vedo, da ne gre za nevarno osebo, ki bi ogrožala ljudi in bi bila kakšna podlaga, da bi bila v kakšnem kazenskem postopku, kar je protipravno, sklene Blažič.
Čakanje na odločitev brez denarja
V torek je bil Alzoubi pozvan na policijsko postajo, saj je 30-dnevni rok, v katerem naj bi "prostovoljno zapustil državo", potekel, policiji pa je moral tako ponovno podati razloge, zakaj tega ni storil. "Ker je v postopku izgona, mu policija dovoljuje, da čaka na odločitev vrhovnega sodišča. Vedo, da ga ne morejo izgnati nazaj v Sirijo, saj tam divja vojna. Državo bi lahko zapustil samo ilegalno, če bi ga policija ujela v Avstriji ali Nemčiji, bi ga nemudoma napotili nazaj v Slovenijo. Policiji preostane le podaljševanje, ne zanima pa jih, od česa bo živel," je dejal Krivic.
Predstavnica policije za odnose z javnostmi Maja Ciperle Adlešič je potrdila, da je bilo v konkretnem primeru ugotovljeno nezakonito prebivanje na območju Republike Slovenije, saj mu ministrstvo za notranje zadeve dovoljenja ni podaljšalo. "Po sodbi upravnega sodišča je odločitev ministrstva postala pravnomočna ter z junijem 2021 tudi izvršljiva. Policija je tujcu izdala odločbo o vrnitvi s 30-dnevnim rokom za prostovoljni odhod. Tujec je zaprosil za podaljšanje roka za prostovoljni odhod, katerega mu je policija tudi odobrila. Rok za prostovoljni odhod še ni potekel. Do poteka roka za prostovoljni odhod policija tujca ne odstranjuje," je razložila tiskovna predstavnica.
A finančni problem še vedno ostaja. "Prošnjo za dopustitev revizije smo na vrhovno sodišče vložili sredi julija in po dveh mesecih še vedno nismo prejeli odgovora. Lahko le čakamo, Alzoubi pa v tem času ne sme delati ali prejemati socialne podpore. Za hrano smo poskrbeli preko Slovenske filantropije in Rdečega križa, ampak stanovanja še vedno ne more plačevati," opozori Krivic.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
