Na našem morju so zadnje dni zelo opazne rumene zaplate, ki jih veter in tokovi pogosto zanesejo k obali. Tam se rumena gošča še zgosti, predvsem v zalivih, mandračih in mestnih pristaniščih. Na Morski biološki postaji Piran trdijo, da ne gre za cvetenje morja in da so rumene zaplate posledica cvetenja na kopnem. Na površino tako goste vode se ujamejo še smeti, kar nedvomno prispeva k temu, da je pogled na ta pojav še bolj neprijeten, dodajajo.
Pojav rumenih zaplat je posledica cvetenja kopenskih rastlin, večinoma iglavcev, pravi Janja Francé z Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo. "V medijih so se pojavili zapisi, da morje cveti. To sicer ni tako daleč od resnice, saj je pojav rumenih zaplat res posledica cvetenja, vendar ne cvetenja morja temveč kopenskih rastlin, večinoma iglavcev - bora, smreke, cipresovk," je Janja Francé z Morske biološke postaje Piran (MBP) Nacionalnega inštituta za biologijo zapisala v izjavi za javnost. Kot pojasnjuje, so iglavci vetrocvetke, njihovo pelodno zrno je opremljeno z zračnima mešičkoma, ki jim omogoča "potovanje" z vetrom. Ob obilnem cvetenju večje količine pelodnih zrn zanese tudi v morje, kjer jih vetrovi in tokovi narinejo na kup. To je opaziti kot rumene lise na morju.
"Poročila Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano ravno za maj napovedujejo obilne količine cvetnega prahu iglavcev. O rumenem obarvanju vode zaradi cvetnega prahu poročajo tudi s hrvaškega morja, pa tudi z Bohinjskega in Blejskega jezera," navaja Janja Francé. Na biološki postaji so pregledali vzorec morske vode s površine z rumeno goščo. "Pogled pod mikroskop je razkril velike količine pelodnih zrn iglavcev, poleg tega pa še nekaj planktonskih organizmov, vendar v povsem običajnih količinah. Torej cvetenja morja v vzorcu morske vode nismo potrdili," je sporočila Janja Francé. Cvetenje morja, pojasnjuje, je masovna namnožitev planktonskih alg (rastlinskega planktona) do nekaj milijonov celic na liter morske vode, ki je posledica ugodnih pogojev, kot so dovolj velike koncentracije hranilnih snovi v vodi in dovolj sončne svetlobe. Tako cvetenje lahko vodo obarva rdeče, zeleno, rjavo glede na prevladujoče barvilo, ki ga vsebujejo celice.
Cvetenje morja je naravni pojav, ki je načeloma dobrodošel, trdi. S fitoplanktonom se namreč hranijo drugi organizmi in je osnova morskih prehranskih spletov. Pri prekomernem cvetenju je problematično predvsem to, da lahko pripelje do pomanjkanja kisika ob razgradnji, nekatere vrste fitoplanktona pa so strupene ali kako drugače škodljive, kar lahko škoduje predvsem gojenim organizmom, torej školjkam in ribam, sklene Janja Francé.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
