Odkar je jasno, da bo Robert Golob kariero nadaljeval v strankarski politiki, stopa v ospredje dnevnopolitičnih javnih razprav tudi vprašanje o njegovih prejemkih na mestu predsednika uprave Gen-I. Golob je v preteklem letu do 17. novembra, ko se mu je iztekel mandat, v Gen-I skupno zaslužil 192 tisoč evrov neto (400 tisoč bruto). Največji del tega pa ni predstavljala njegova plača, temveč nagrada za uspešnost, ta je lani (za leto 2020) znašala 105 tisoč evrov neto. "Ker smo imeli rekordno leto, sem tudi jaz po pogodbi upravičen do rekordne nagrade," pravi Golob, ki se je odločil, da bo letošnjo nagrado za uspešnost, o višini katere bo junija odločala skupščina družbe, podaril v dobrodelne namene. S tem želi zavreči špekulacije, da bo takrat v drugačnih okoliščinah skušal vplivati na višino te nagrade. Sam je namreč prepričan, da se bo po aprilskih volitvah zdajšnja vladna koalicija poslovila od oblasti. A tudi v tej ne čakajo na april, temveč želijo Goloba, ki se dviga v vrhove javnomnenjskih raziskav, sklatiti z njegovo lastno plačo.
Počivalšek zahteval vračilo denarja
V prvo vrsto boja proti domnevno ekscesnim izplačilom v Gen-I se je postavil predsednik koalicijske stranke Konkretno Zdravko Počivalšek. Tako so že decembra lani na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), ki ga vodi, sprožili prekrškovne postopke zoper nadzornike v več družbah skupine Gen-I, ker jim ti niso pravočasno posredovali pogodb z direktorji. Hkrati so jih pozvali, da preverijo skladnost vseh bruto izplačanih prejemkov vodstvenih kadrov z določili zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti države (Lahovnikov zakon). Pri tem so poudarili, da so pogodbena določila v neskladju z zakonom nična in pozvali k vračilu preveč izplačanih prispevkov. Pri tem niso bili uslišani, saj v Gen-I trdijo, da sami pred 17. majem 2021 niso bili zavezanci po omenjenem zakonu. Že leta 2015, torej leto dni, preden so člani zadnje uprave sklenili pogodbe, so se po besedah Goloba obrnili na MGRT, kjer so jim sami potrdili, da niso zavezanci. "Ob podpisu pogodbe, to je edini datum, ki je relevanten, nismo bili zavezanci. To je znano vsem, celo ministru Počivalšku," pravi Golob.
Kako bo plača vplivala na volivce
Ali so lahko visoki prejemki Roberta Goloba dejavnik, ki lahko bistveno vpliva na volivce, smo vprašali profesorja politologije na Fakulteti za družbene vede. Za del državljanov so visoki dohodki še vedno moteči, pravi dr. Drago Zajc, ob tem pa dodaja, da so socialne razlike med državljani do danes že postale bolj sprejemljive za večji del družbe. Po mnenju Zajca javnost danes upravičenost do visokih prihodkov priznava posameznikom, ki za to izkazujejo neke kompetence. Nasprotno dr. Miro Haček meni, da bo to negativno vplivalo na volivce. "Spomnimo se predsedniških volitev leta 2002, ko je ravno plača Franceta Arharja, ki je bila mnogo manjša od Golobove, na koncu pretehtala. Visoka plača je v slovenskem kulturnem okolju lahko zelo problematična, še posebno, če obstaja dvom glede njene zakonitosti. Po Ginijevem koeficientu smo še vedno druga najbolj egalitarna družba na svetu. Prav stranke, s katerimi naj bi Golob sodeloval, poudarjajo, da razlike ne bi smele biti velike. Golob bi bil primernejši kandidat za kakšno desno stranko."
S pravnim mnenjem vrnil udarec
Golobovim navedbam pritrjuje pravno mnenje treh profesorjev korporacijskega prava: dr. Mihe Juharta, dr. Marijana Kocbeka in dr. Saše Preliča. Tudi to zagovarja stališče, da družba pred presečnim datumom ni bila v večinski državni lasti, zaradi česar ni mogla biti zavezanka po zakonu. "Po tem datumu nismo podpisali nobene pogodbe. Mlatijo oslovo senco," je še povedal Golob, ki zatrjuje, da sta tako njegova pogodba kot plača v celoti zakoniti.
Po Golobovi tiskovni konferenci se je na twitterju oglasil tudi Počivalšek: "Dvomim, da bodo nekateri lahko napake v državi odpravili aprila, če od maja 2021 vsaj pol leta niso bili sposobni zaznati internih napak, kaj jih šele odpraviti. Verjamem, da se ob tako vrtoglavih prejemkih komu tudi dejansko zvrti."
V Gen-I pojasnjujejo, da se nagrada upravi izplača le, ko je realizirani donos na kapital višji od ciljnega donosa: "V konkretnem primeru je uprava do nagrade upravičena, ko donos Gen-I za dvakrat presega planirani donos Slovenskega državnega holdinga." Po Golobovi napovedi, da bo nagrado doniral, so se v medijih pojavile različne interpretacije glede višine nagrade v preteklosti, tudi trditve, da je bila uprava Gen-I upravičena do dela dobička. "To ne drži. Uprava Gen-I nikoli v 15 letih ni dobila izplačanega niti evra dobička," pravijo v družbi, kjer dodajajo, da je nagrada za uspešnost edina nagrada, do katere je uprava upravičena, višina nagrade je vedno tudi javno objavljena.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
