Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani je bil na pobudo premierja Janeza Janše ta teden v hrambo predan izvod Biblije, s celotnim naslovom Biblia, tu ie, vse Svetu pismu, Stariga inu Noviga testamenta, ki je bil do zdaj hranjen na gradu Brdo pri Kranju, so na praznik, dan reformacije, sporočili iz vlade. Biblijo je prevedel in leta 1584 izdal Jurij Dalmatin. Narodna in univerzitetna knjižnica je izvod Biblije umestila med druga dela zbirke protestantskih tiskov, ki spadajo med največje dragocenosti knjižnice.
NUK hrani večje število izvodov Dalmatinove Biblije iz leta 1584. Med njihovimi najpomembnejšimi nekdanjimi lastniki in anotatorji so Jurij Rain s Strmola, Doroteja Bohorič, Leopold Maksimilijan Rasp, Žiga Zois, Jernej Kopitar, Ivan Vrhovnik in Tomo Zupan. Rainov izvod vsebuje tudi Dalmatinovo osebno posvetilo. Izvod z Brda je izvrstno ohranjen. Vezan je v galunsko kožo. Na sprednji platnici ima slepo vtisnjen Luthrov doprsni portret, na hrbtni platnici pa Melanchthonov portret.
Primerek Biblije, ki ga je prejela Narodna in univerzitetna knjižnica, je bil, kot je razvidno iz obstoječih virov, prvotno nekoč v lasti barona Adama Egkha z gradu Brdo pri Kranju. V tem danes protokolarnem objektu, ki je v preteklosti zamenjal številne lastnike, med katerimi so bili tudi baroni Zoisi, je bila Biblija verjetno hranjena vse od izida leta 1584. V zahvalo za podporo protestantskim deželnim stanovom jo je v dar prejel Adam Egkh, vnuk barona Janeza Jožefa Egkha, Trubarjevega prijatelja ter člana komisije, ki je pregledala njegova dela, da ugotovi, ali so skladna z augsburško veroizpovedjo in ali so ustrezno prevedena v slovenski jezik.
V 16. stoletju je slovensko slovstvo doživelo svoj prvi veliki vzpon. Dela protestantov so izhajala v razmeroma visokih nakladah, od 1000-2000 izvodov. Biblija, ki jo je v celoti prevedel Jurij Dalmatin, sodi med najpomembnejša dela vse naše protestantske književnosti in ima neprecenljivo vrednost za slovenski jezik in kulturo. Za prevod je Dalmatin potreboval okoli deset let. Natisnili so jo v 1500 izvodih v Wittenbergu v Nemčiji, tiskanje je trajalo približno pol leta. Uporabljali so jo še nadaljnjih 200 let in je bila temelj vsem poznejšim prevodom Svetega pisma.
