Vroče zaradi Uberja: Vse dileme še zdaleč niso rešene

Predstavniki sindikatov so danes zanikali trditve ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca, da je Ekonomsko-socialni svet (ESS) podprl novelo zakona o prevozih v cestnem prometu, ki prinaša podlago za delovanje platform za najem prevoza, kot je Uber. Vrtovec je dan pred tem sicer pojasnil, da sta zakon v ESS podprli delodajalska in vladna stran. V primerjavi s taksisti so spremembe pozdravili pri ponudniku prevozov GoOpti, a ob tem opozorili tudi na spoštovanje socialnih pravic izvajalcev storitev.

Prilagoditi so se morali Evropi

Nekdanja evropska komisarka za promet Violeta Bulc je pojasnila, da so tej problematiki v Bruslju v času njenega mandata posvetili veliko pozornosti: "Ko je Uber prišel v Evropo, ni zagotovil nobene socialne varnosti voznikom, bili so prekarci." Zaradi tega se je podjetje v nekaterih državah soočilo z uporom voznikov in taksistov. "Ne vem, kako je Uber poskrbel za ta vprašanja, se je pa moral v zadnjih nekaj letih prilagoditi Evropi," je poudarila Bulčeva.

Druge dileme so po njenih besedah povezane z zbiranjem podatkov o uporabnikih in s plačevanjem davkov. "Tovrstne globalne platforme podatke o uporabnikih in finančnih transakcijah akumulirajo zunaj trga, kjer ustvarjajo dodano vrednost. Največji problem je, da ne plačujejo davkov v državah, kjer opravljajo storitve," je pojasnila Bulčeva in še dodala, da ne ve, kje danes stoji Bruselj s svojo zakonodajo.

Kot je pojasnila, je v svojem mandatu začela pripravljati spremembe evropske zakonodaje, s katero bi voznikom zagotovili minimalno socialno varnost, podjetja, kot je Uber, pa bi morala plačevati davke v državah, kjer ponujajo storitve. Po njenih besedah z nekaterimi predlogi niso prišli daleč, so pa pri tovrstnih spremembah zakonodaje podpirali države članice in nudili pomoč taksistom, da so začeli ponujati digitalne storitve in se tako lahko pripravili na prihod konkurence.

Sporen poslovni model

"Pri vprašanju Uberja v prvi vrsti ne vidim digitalizacije, ker ni nobenega razloga, da se ne bi bolj digitalizirale obstoječe taksi službe. Osrednje vprašanje je poslovni model," pa je opozorila Janja Hojnik z mariborske pravne fakultete. Po njenih besedah je Uber v vedno več državah udeležen v sodnih postopkih, kjer zastopa stališče, da je tehnološko in ne taksi podjetje.

Konkurenčna prednost Uberja je po njenih besedah nižja cena prevozov, ki se je vzdrževala na račun delavskih pravic, vsaj dokler niso sodišča te prakse začela prepovedovati. Sodišča sicer odločajo, da je Uber delodajalec voznikov in da jim mora zagotoviti osnovne socialne pravice, a kot je dejala Hojnikova, vsa odprta vprašanja na tem področju še zdaleč niso razrešena.

To med drugim vodi v spore med taksisti na eni strani ter Uberjem in drugimi platformami na drugi. Slednje taksi podjetjem očitajo monopolni položaj, taksisti pa nanje gledajo kot na nelojalno konkurenco. "Če za Uber ne bi veljala vsa pravila, ki veljajo za taksi podjetja, za Uber v času pandemije denimo ne bi veljala pravila, ki sicer zavezujejo taksi podjetja, na primer občasne prepovedi poslovanja in redna testiranja voznikov," je povedala Hojnikova.

Bulčeva je dejala, da ima Uber veliko pozitivnih učinkov, a je hkrati dodala, da je zaskrbljena, če je multinacionalka tista, ki državi postavlja pogoje, pod katerimi je pripravljena vstopiti na trg. "Upam, da je tudi Slovenija postavila svoje pogoje, predvsem kar se tiče podatkov o strankah, plačevanja davkov in socialnih pogojev za voznike," je dodala Bulčeva.