Uroš Esih
Vojaška vaja zveze Nato Trojni stik, ki se v teh dneh začenja na Norveškem, je razkrila eno od najbolj šibkih točk zavezništva - mobilnost vojakov med državami znotraj zavezništva. Zveza Nato se je po koncu hladne vojne usmerjala v ekspedicijske vojaške operacije daleč onkraj meja zavezništva, na primer v Afganistanu. V zadnjih letih, ko se je zavezništvo znova fokusiralo na Rusijo in na varovanje svojih vzhodnih meja, pa so se razkrile vse pomanjkljivosti na področju mobilnosti vojakov in njihove opreme po državah članicah.
Vojaška dimenzija Luke Koper in drugega tira
A finančno breme za izboljšanje vojaške mobilnosti v zvezi Nato bo skoraj v celoti padlo na pleča EU. Izboljšanje vojaške mobilnosti v EU, k čemur že več let pozivajo v ZDA, je namreč prednostni projekt v okviru novega stalnega obrambnega sodelovanja PESCO, ki združuje 25 članic EU, tudi Slovenijo. Namen projekta, za katerega je v naslednji finančni perspektivi EU namenjenih okoli šest milijard evrov, je zagotoviti učinkovito premikanje vojaških sil po EU z izboljšanjem infrastrukture in odpravo birokratskih ovir. Olajševanje premikanja vojaških čet in sredstev je bistveno za varnost evropskih državljanov ter učinkovitejšo, odzivnejšo in bolj povezano EU, povečanje stroškov za vojaško mobilnost opravičujejo v Evropski komisiji. "Naš cilj je, da bolje izkoristimo naše prometno omrežje in zagotovimo, da se vojaške potrebe upoštevajo pri načrtovanju infrastrukturnih projektov. To pomeni učinkovitejšo porabo javnega denarja in bolje opremljeno prometno omrežje, s čimer bo poskrbljeno za hitro in nemoteno mobilnost po celini. Gre za kolektivno varnost," je povedala evropska komisarka za promet Violeta Bulc, ko je predstavljala načrt ukrepanja za izboljšanje vojaške mobilnosti. Eden od načinov za dosego tega cilja je zagotoviti, da bodo mostovi dovolj trdni in predori dovolj široki za prevoz težke vojaške opreme, ter poenostaviti in uskladiti trenutno zapletena in razdrobljena nacionalna pravila, ki urejajo premike vojaških sil po državah članicah EU.
"Naš glavni cilj je v celoti izkoristiti naše prometno omrežje in zagotoviti, da se pri načrtovanju infrastrukturnih projektov upoštevajo vojaške potrebe," je še dejala Bulčeva. Ob tem je treba dodati, da so se predvsem ZDA pritoževale zaradi velikih zamud in ovir pri premiku vojske po stari celini. Neuradno nam je tudi uspelo izvedeti, da največji slovenski strateški infrastrukturni projekt, gradnja drugega železniškega tira Divača-Koper, ni projektiran za potrebe vojaškega transporta v zvezi Nato. Iz več virov nam je uspelo izvedeti, da Američani v Sloveniji v zadnjem obdobju pospešeno pri odločevalcih lobirajo, da bi bil tudi drugi tir primeren za transport vojaške opreme. Če bi vlada ugodila ameriškim željam, bi se projekt, ovrednoten na slabo milijardo evrov brez DDV, ki še zdaleč nima zaprte finančne konstrukcije, precej podražil.
{okvircek}79423{/okvircek}
Poleg drugega tira pa se ZDA in nekatere druge zaveznice zanimajo za Luko Koper tudi zaradi njenega strateškega položaja in dobro razvite pristaniško-logistične infrastrukture. V zadnjem času je slovensko javnost zaposlovalo vprašanje, kakšen je in bo status Luke Koper v Natu. Pojavljale so se celo dezinformacije, da bi lahko postala Natova vojaška baza. "Gre za to, da mora Slovenija izkoristiti svojo geostrateško lego. Nato ni le vojaška, temveč tudi politična organizacija, kar pomeni, da ustvarja tudi sodelovanje. Našo lego moramo izkoristiti, a le če bomo to želeli. Vidim veliko priložnosti. Ne gre za to, da bo to nekakšna vojaška baza," je v zvezi s prihodnostjo ob obisku generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga povedal predsednik vlade Marjan Šarec.
Civilna družba proti povečani ameriški vojaški prisotnosti
Bolj določen je bil obrambni minister Karl Erjavec, ki je povedal, da nikakor ne gre za to, da bi koprsko pristanišče postalo logistična točka zveze Nato ali ZDA, kajti med Luko Koper in ameriškimi predstavniki potekajo pogovori o klasičnem komercialnem poslu. Konkretneje naj bi šlo za dva premika ameriških vojakov iz Poljske. Prvi naj bi se zgodil jeseni, drugi naslednje leto. Slovenski veleposlanik pri Natu Jelko Kacin je pojasnil, da ko gre za pomorski transport, so naročnik najpogosteje tiste zaveznice, ki so prisiljene opremo in orožje prevažati po morju, torej predvsem Kanada, ZDA in Velika Britanija.
Vzporedno ob političnih pripravah na sklenitev komercialnega posla zaveznikov z Luko Koper pa se krepi tudi civilnodružbeno nasprotovanje netransparentnemu dogovarjanju pod mizo, stran od oči javnosti. Skupino Proti bazi zveze Nato v Luki Koper skrbi, da obstaja resna nevarnost, da bo prišlo do tihega dogovora, po katerem bo Luka Koper postala logističen podaljšek ameriške vojske v zameno za to, da državi ne bo treba dvigniti finančnih izdatkov za zvezo Nato. Povečana ameriška vojaška prisotnost v luki bi po njihovo korenito spremenila splošni značaj Kopra in Obale, veliko škodo bi posledično utrpel razvoj turizma, zaradi že tako obremenjenih prometnih povezav bi škodo utrpeli drugi posli kot tudi kvaliteta življenja vseh ljudi, ki se vsak dan vozijo po primorski avtocesti.
