Vladimir Prebilič se želi iz Bruslja prebiti v državi zbor. S somišljeniki, ki jih javno (še) ne razkriva, bo 18. oktobra ustanovil stranko in nastopil na volitvah 2026. Ne želi si, da bi se stranka imenovala po njem, a končne odločitve še ni. "Nezadovoljen sem z aktualno politično ponudbo, zato je čas za alternativo," je v pogovoru z novinarji, ki je trajal eno šolsko uro, izpostavil nekdanji župan Kočevja.
O odločitvi za vstop v nacionalno politiko.
"Po temeljitem premisleku bom prihodnje leto na državnozborskih volitvah kandidiral z novoustanovljeno stranko. Zakaj? Preprosto ocenjujem, da je dovolj. Dovolj je netransparentne politike, ki govori o krivosodju in spodkopava temeljne postulate pravne države. Dovolj je relativizacije vloge KPK, ko se čez ramo vrže integriteto odločevalcev v državi. Dovolj je občutka, da zakoni za ene veljajo bolj, za druge pa manj. Brez zelo jasne integritetne politike se bo nemogoče soočati z izzivi, ki čakajo Slovenijo. Integriteta je predpogoj, da ljudje zaupajo politiki. Potrebujemo pogumno politiko z jasnimi stališči tako v mednarodnem kot domačem okolju. Nerazumljivo je, da se ne pogovorimo o pomembnih odločitvah, kot je namenitev petih odstotkov BDP za obrambo. Govorimo o 3,3 milijarde evrov denarja na leto, kar je 22 odstotkov našega proračuna. To je večji znesek, kot ga namenjamo za šolstvo od vrtca do tretjega življenjskega obdobja. Čas je za predvidljivo gospodarsko politiko, saj se davčne zadeve ne smejo spreminjati čez noč in pogosto mimo soglasja. Potrebujemo robustne javne sisteme, predvsem zdravstvo in šolstvo."
O pozicioniraju v politiki.
"O tem je preuranjeno govoriti. Najprej moramo ustanoviti stranko in prepričati volivce, nato pa se bomo pogovarjali, kako naprej. Zagovarjam demokratični pluralizem, saj želimo ljudem omogočiti izbiro. Naj se državljani odločijo na podlagi argumentov. Vsekakor se uvrščam na levi politični pol. Nemogoče se je povezovati s tistimi, ki naših vrednot ne delijo. Predvsem imam v mislih SDS. Dokler ta stranka pod vprašaj postavlja demokratične vrednote, je sodelovanje nemogoče. Seveda se bomo pogovarjali, saj je to naša dolžnost, ne vidim pa možnosti sodelovanja. Slovenija se nahaja na križišču in zelo pomembno bo, kakšna bo naslednja vlada. Ker ocenjujem, da sedanja ponudba ne bo kos izzivom, se podajam v politično tekmo. Raziskave kažejo na družbeni zasuk v desno, ki ga je možno ustaviti, a je za to treba ponuditi nekaj več."
O svoji ekipi.
"Vsak, ki živi in razume prej omenjene vrednote, naj se nam pridruži. Dovolj je prostora za vse, ki so motivirani in zmorejo prispevati k razvoju Slovenije. Imena v stranki bomo razkrili na kongresu, trenutno pa imamo notranji dogovor, da posameznikov javno še ne izpostavljamo. Ekipo bomo oblikovali tako, da bo to stranka več obrazov. Upam, da se nam bodo pridružili tudi tisti, ki še niso obupali nad tem, da je v Sloveniji še možno zgraditi transparentno stranko. Kadre je treba negovati, zato je dobrodošel vsak, ki prisega na transparentno delovanje, boj proti korupciji, svobodo medijev, pravno državo. Povem lahko, da sodelujem z Matijo Sevškom in Klemnom Grošljem, ki mi pomagata."
O pozivih k vrnitvi mandata evropskega poslanca.
"Mandat bom vrnil takrat, ko bo treba. Zakon na tem področju je povsem jasen. Mandat se vrača takrat, ko nastopi nezdružljivost funkcij. Če bom izvoljen v državni zbor, ne bom več evropski poslanec."
O političnih ambicijah.
"Moj cilj je zgraditi stranko, ki bo poskušala z argumenti prepričati čim več ljudi. Samovšečno bi bilo, če bi govoril o odstotkih na volitvah, saj smo šele na začetku poti. Želim si, da bi ljudje prepoznali iskren namen in nas nagradili. Ljudje imajo vedno prav. Premierske ambicije? Če mi bodo volivci namenili mandat za sestavo vlade, potem bom to vlogo zagotovo sprejel. Ne želim pa biti mesija, ki bo rešil vse težave. Posedujem štiri kvalitete, na podlagi katerih sem tudi sprejel odločitev. Prvič, po 25 letih dela na področju obramboslovja nekaj vem o tem, ta znanja pa postajajo vedno večja potreba v svetu. Drugič, imam 14 let izkušenj s področja izvršne veje oblasti na občinski ravni. Tretjič, izhajam iz mednarodnega okolja, kjer sem imel priložnost spoznati, kako stvari delujejo. In četrtič, znam se pogovarjati in sem povezovalen."
O (ne)podpori Milana Kučana.
"Živimo v dovolj kvalitetni demokraciji, kjer ni treba nikogar spraševati o dovoljenju. S Kučanom sva izmenjala stališča. V določenih delih sva se strinjala, nekje malo manj, odgovornost za odločitev o odhodu v državno politiko pa je povsem moja. Srečal sem se tudi s številnimi drugimi, kot so Borut Pahor, Anton Rop, Miro Cerar, Gregor Golobič … Rad poslušam in se iz tega kaj naučim. Bilo bi neodgovorno, če bi odločitev sprejel po navdihu. Politika mora manj govoriti in več poslušati."
O odnosu z Robertom Golobom.
"Nisva se sestala, sva pa spomladi pet minut govorila po telefonu. Pogovor ni bil najbolj konstruktiven. Od mene je bilo pričakovano, da podprem poziv k bojkotu majskega referenduma, a to zame nikakor ni prišlo v poštev. Temelj demokracije je, da ljudje volijo. Pozivanje k neudeležbi bi bilo negiranje vsega, za čemer stojim. Politika mora ljudi prepričati z argumenti. Nikakor ne vidim smisla v izogibanju soočenja z argumenti. Prav tako se ne strinjam, da je treba zapreti politični prostor na levi sredini, saj gre v tem primeru za podcenjevanje volivcev. Kampanja naj bo dostojanstvena. V slovenski politiki pogrešam več spodobnosti."

O razlikah z Anžetom Logarjem.
"Logar je pozicioniran bistveno bolj desno od mene, v nekaterih stališčih sva diametralno nasprotna. Logar vidi Gazo kot potencialni vojni zločin, jaz kot genocid in nedopustno ravnanje. Različna sva tudi pri vprašanju splava, ki je zame temeljna civilizacijska vrednota. Drugačen odnos imava tudi do SDS."
O davčni politiki.
"Gospodarstveniki govorijo o davčnem primežu. Smo na zgornji meji obdavčitev. V Sloveniji ne poberemo vseh davkov, ogromno je izogibanja plačevanju davkov, kar se mi zdi sprevrženo, zato bi veljalo sivo ekonomijo bolj drastično kaznovati. Tudi trošiti bi morali bolj racionalno. Zelo spodbujam enovita javna naročila znotraj zdravstva. To je domača naloga za vlado. Nepremičninski davek? Dozoreli smo, da ga uvedemo, a nujno z več pogovora in soglasjem."
O financiranju kampanje in gradnji terenske mreže.
"Imeli bomo skromna finančna sredstva. Naj bom jasen – ne želimo biti naložba za kogar koli v državi. Ne zanima nas, da bi nam kdo finančno pomagal in izdajal račune. Terensko mrežo bomo gradili od oktobra naprej. Želimo nagovoriti tudi nekatere župane, saj je kar nekaj ljudi nezadovoljnih s stanjem v državi in so pripravljeni pomagati. Vmes so me nekateri tudi prepričevali, naj ne kandidiram, a to me je samo dodatno motiviralo. Politika ne sme biti okužena s strašenjem, podkupovanjem. Meni je bilo predstavljeno, kaj vse bi se dalo doseči, če ne bi šel v politično tekmo. Če bi pristal na to igro, bi izdal samega sebe."