Čeprav zaradi zaprtosti Rusije ni natančnega in verodostojnega števila, je glede na poročanja agencij z Zahoda in ruskih aktivistov od začetka vojne v Ukrajini, pa do začetka julija v sumljivih ali nepojasnjenih okoliščinah umrlo več kot 75 pomembnih oseb iz političnih, vojaških in poslovnih krogov.
Umrli so oligarhi, politiki in vojaški predstavniki ter osebe, povezane z državnimi strukturami. Uradna Moskva je njihove smrti označila za samomore, padce z oken, naključne zastrupitve, srčne infarkte ali družinske tragedije.
Prometni minister zamenjan, kmalu je umrl
Zadnji tak primer je bila smrt Romana Starovojta. Njegovo truplo so našli v moskovski četrti Odintcovo, v kateri živijo številni člani ruske elite. Ruski mediji so poročali, da je šlo za samomor v parku. Ubil naj bi se s pištolo, ki mu jo je poklonil ruski predsednik Vladimir Putin.
Starovojt je bil od maja 2024 minister za promet, pred tem pa je bil guverner regije Kursk, ki so jo ukrajinske sile napadle avgusta lani. Ukrajinci so s tem ponižali Rusijo, saj so v razmeroma kratkem času zavzeli dobrih tisoč kvadratnih metrov te ruske regije. Starovojta so tik pred samomorom razrešili s funkcije.
Ustanovitelj in vodja paravojske Wagner Jevgenij Prigožin je umrl v letalski nesreči dva meseca potem, ko je začel upor proti predsedniku Putinu. S svojo vojsko je odigral pomembno vlogo v prvem letu vojne v Ukrajini, ko pa so javno izrazili nestrinjanje z načinom vojskovanja in krenili pohod proti Moskvi, je bilo jasno, da dolgo ne bodo zdržali.
Lukoil je bila ena redkih ruskih družb, ki se je nekoliko sramežljivo odzvala na vojno v Ukrajini, rekoč, da bo oslabila gospodarstvo. Predsednik tega energetskega giganta Ravil Maganov je umrl po padcu z okna moskovske bolnišnice.
Strah in negotovost
S padcem z okna sta se končali tudi življenji oligarha Pavla Antova in ter finančne direktorice zahodnega vojaškega okrožja Marine Jankine. Obesili naj bi se nekdanji direktor Novateka Sergej Protosenja, visoki menedžer Gazproma Aleksander Tjuljakov in polkovnik, ki je bil zadolžen za mobilizacijo Roman Malik.
Niz smrti se nadaljuje z utopitvami v banji ali bazenu, padcih po stopnicah, najbolj pogost "vzrok smrti" pa je bil srčni infarkt. Ruski mediji nikoli niso preiskovali, kdo ali kaj stoji za tolikšnim številom smrtnih primerov vplivnih ljudi, uradna Moskva pa je v glavnem le izrazila sožalje in ignorirala vprašanja zahodnih medijev.
Ruski profesorji in analitiki, ki so pobegnili na Zahod, se po večini bojijo v svojem imenu komentirati takšne dogodke. Dajo pa slutiti, da gre za posledico usklajenih bojev za moč in nadzor nad resursi in za jasen ter hiter umil potencialnih groženj režimu.
Vse to pa med elito ustvarja dodatno vzdušje strahu in negotovosti, kar še dodatno krepi avtoritaren nadzor in jih odvrača od tega, da bi se temu zoperstavili režimu. V tem smislu sumljive smrti služijo kot opozorilo tistim, ki bi lahko bili disidenti ali pa postali grožnja.
Ukrajinci želijo izkoristiti takšne primere
Temu sledi tudi profesor z ameriške univerze v Illinoisu Jeffrey Winters, sicer politolog, ki je o tem izdal tudi knjigo "Oligarhi". Poudarja, da bogatih ljudi v Rusiji praktično ni mogoče ubiti brez odločitve države. "To so milijarderji s telesnimi stražarji, z dostopom do najboljše zdravstvene oskrbe, z zasebnimi vozniki, z vsemi najboljšimi pogoji zaščite, ki jo lahko kupi denar," je povedal.
"Ne morem trditi, a zdi se logično, da jih premika ista roka, ki jim je omogočila, da so postali bogati, vplivni in visoko politično pozicionirani," je dodal.
Ob teh smrtih pa Ukrajina opozarja na brezbrižnost in brezčutnost ruske režima in pojasnjuje Zahodu, proti čemu se Ukrajinci v resnici borijo. Svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak je tako dejal, da v Rusiji nelojalnost v resnici pomeni smrt.
Nekdanja svetovalka Bele hiše za Rusijo in poznavalka Kremlja Fiona Hill je dejala, da vse smrti nimajo istega imenovalca in da ne gre vedno za teorije zarote. Hkrati pa poudarja, da se ne gre čuditi, če nedemokratičen režim ne funkcionira na demokratičen način.
V intervjuju za britanski časnik Guardian je Hill povedala, da je to le en segment vojne Rusije proti Zahodu. Po njenih besedah Rusija funkcionira na načine, ki jih mogoče Zahodu ni pričakoval. Zastrupitve, atentati, kibernetični napadi, sabotaže in grožnje infrastrukturi so samo del iste taktike.
Sumljive smrti tudi pred vojno v Ukrajini
Britanska medijska hiša BBC je takšne smrti lani imenovala "Sindrom nenadnih smrti vplivnih Rusov". Pri tem je dodala, da so najmanj 38 primerov smrti poslovnežev obravnavali že pred vojno v Ukrajini. V skrivnostnih ali nesrečnih okoliščinah so umirali so ljudje, ki so bili blizu Kremlju.
Najbolj znan primer je bila smrt oligarha Borisa Berezovskega, ki je storil samomor v svojem domu v bližini Londona. Britanski preiskovalci so po preiskavi sporočili, da niso našli nobenega dokaza, da gre za nasilno smrt, vendar pa na družbenih omrežjih številni takšni razlagi niso verjeli. Prav tako tudi danes ne morejo verjeti, da so vplivni Rusi tako nepazljivi ali pa duševno nestabilni.
