Vlada je na sobotni dopisni seji za sedem dni podaljšala ukrepe iz odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom. Ob napovedi nedeljskega nadaljevanja razprave vladne strani gospodarstvo še vedno pričakuje začetek njihovega sproščanja.
Odlok, ki začasno prepoveduje ponujanje in prodajanje blaga in storitev neposredno potrošnikom na območju Slovenije, razen nekaterih izjem, ki so nujno potrebne za zagotavljanje osnovnih potreb družbe oziroma so pomembne za zagotavljanje varnosti in zdravja, je začel veljati 16. novembra.
Ker se epidemiološka slika v Sloveniji ne izboljšuje, je vlada v soboto izdala nov odlok, ki je vsebinsko enak obstoječemu, so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje. Objavili so ga tudi v uradnem listu, tako je začel veljati danes in velja sedem dni.
Iz gospodarstva je sicer slišati vse glasnejše pozive, da je odprtje nekaterih dejavnosti ob upoštevanju zaščitnih ukrepov nujno, da se prepreči še večja gospodarska škoda. O nadaljnjih ukrepih so predstavniki vlade in gospodarskih združenj razpravljali tudi na sobotnem delovnem posvetu, ki se je zavlekel v noč.
Kot je po njem za STA povedal predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh, je vlada prisluhnila argumentom gospodarstva, zato pričakujejo, da bo v kratkem začela nekatere ukrepe postopno sproščati. "Govorili smo predvsem o regionalnem odpiranju frizerskih in masažnih salonov, cvetličarn ter trgovin s tekstilom," je dejal. Dodal je, da so ob tem jasno izrazili zavezanost spoštovanju zaščitnih ukrepov.
Tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Boštjan Gorjup je za STA ocenil, da je vlada prisluhnila argumentom gospodarstva in bo v prihodnjih dneh začela nekatere ukrepe postopno sproščati.
Na posvetu so govorili tudi o osnutku sedmega protikoronskega zakona, ki po besedah Meha in Gorjupa vsaj za zdaj ostaja brez bistvenih sprememb.
Z ukrepi iz zakona se bo med drugim pomagalo socialno šibkim, zdravstvu, gasilcem in prevoznikom ter zagotovilo vse potrebno za množično cepljenje.
Upokojenci z najnižjimi pokojninami, to je do 714 evrov, naj bi skupaj z decembrsko pokojnino vnovič prejeli solidarnostni dodatek, kot so ga že spomladi. Tokrat je glede na osnutek zakona predviden v treh različnih višinah, to je 130, 230 in 300 evrov. Družinam z najnižjimi prejemki pa namerava država izplačati solidarnostni dodatek v višini 50 evrov na otroka.
Začenši z oktobrom se vrača mesečni temeljni dohodek za verske uslužbence, in sicer po 700 evrov na mesec. Trajno naj bi se tudi izenačila višina izplačila prispevkov za socialno varnost verskih uslužbencev in samozaposlenih v kulturi.
Pri delnem kritju fiksnih stroškov podjetij, ki ga je uveljavil šesti protikoronski zakon, so predvidene spremembe v smeri hitrejšega prejema pomoči in večje dostopnosti. Podjetja bodo v primeru upada prihodkov za več kot 70 odstotkov lahko dobila povračilo teh stroškov do višine 2000 evrov mesečno na zaposlenega in ne zgolj 1000 evrov, kot je določeno zdaj. Vlada je našla rešitev tudi za tiste, ki zaradi investiranja ali novih zaposlitev ne dosegajo zahtevanega upada prihodkov.
Predvideni so med drugim še nekateri popravki veljavne protikoronske zakonodaje, med drugim delodajalcem pri uveljavljanju subvencioniranja čakanja na delo ne bo treba več dokazovati, da imajo poravnane vse dajatve. Se pa uvajajo kazni za predložitev lažne izjave pri uveljavljanju tega ukrepa.
