Na izhodišča vlade za uvedbo davka na stanovanjske nepremičnine in razbremenitev dela, po katerih bi bile vse nadaljnje stanovanjske nepremičnine, kjer lastnik nima prijavljenega stalnega prebivališča, obdavčene z 1,45 odstotka od posplošene tržne vrednosti (po podatkih geodetske uprave), se je sprožil val kritik. Predlog, ki ga je vlada potrdila in predstavila 23. decembra, je do minule sobote, ko je bil zadnji dan za oddajo pripomb, prejel kar 521 pripomb in mnenj, od tega 200 zgolj na zadnji dan. To ni veliko presenečenje, saj so številni zavezanci, organizacije in socialni partnerji izrazili ostro nasprotovanje predlogu.
Na finančnem ministrstvu so razkrili, da se večina pripomb nanaša na konkretne situacije glede uporabe nepremičnin, medtem ko socialni partnerji predlog ocenjujejo kot neprimeren za nadaljnjo obravnavo. "Fizične osebe so najpogosteje opozarjale, da v nepremičninah bivajo lastnikovi starši ali otroci, da bi predlagana rešitev lahko povišala najemnine, da ima lastnik zgolj eno nepremičnino, v kateri ne živi (zaradi dela v tujini ali v drugem kraju), ter da je predlagana stopnja neustrezna. Iz splošne razprave v medijih smo zaznali tudi pripombe na ustavno skladnost predloga, zlasti z vidika predmeta obdavčitve in visoke stopnje obremenitve, ter predloge v smeri ureditve splošnega davka na nepremičnine, ki bi nadomestil tudi NUSZ. Poleg tega so bili predlagani širši modeli, kot je obdavčitev celotnega premoženja posameznika ali obdavčitev prve nepremičnine nad določeno vrednostjo ali kvadraturo," so pojasnili na ministrstvu.
Kot pozitivno ocenjujejo razširitev razprave s strani strokovnjakov na širše teme, povezane z urejanjem stanovanjske in prostorske problematike. Zagotavljajo, da bodo vse prejete pripombe temeljito preučili, opravili ponovno razpravo na strateškem svetu za davke in nadaljevali pogovore z zunanjimi strokovnjaki. "Na tej podlagi bomo pripravili končne odločitve," napovedujejo.
"Višja kot je davčna stopnja, več ljudi je močno prizadetih, s tem pa se povečuje motivacija za izogibanje davkom."
Ali bo povabilo k sodelovanju prejelo tudi Slovensko združenje nepremičninarjev (Fiabci), ki je sodelovalo že v času vlade Alenke Bratušek pri pripravi davka in predlagalo tudi pravično obdavčitev Tisočinka, njihov predsednik Marko Novak ne ve, je pa pripravljen sesti za skupno mizo. Po njegovem mnenju je bil velik odziv na tako nedorečen predlog pričakovan. "Glavni skupni imenovalec večine pripomb je razlikovanje," ocenjuje. "Višja kot je davčna stopnja, več ljudi je močno prizadetih, s tem pa se povečuje motivacija za izogibanje davkom."
Novak še posebej izpostavlja sporno davčno stopnjo 1,45 %, ki je v primerjavi z obremenitvijo NUSZ za prvo nepremičnino (0,04 %) kar 36-krat višja. Spomni tudi na odločbo Ustavnega sodišča iz leta 2014, ki je že razglasila razlikovanje v višini 0,15 % za prvo in 0,50 % za druge nepremičnine za neustavno. Pravi, da bi bilo od vlade "modro" predlog umakniti in začeti pripravljati nov davek v širši strokovni skupini. Kot edino družbeno sprejemljivo rešitev vidi uvedbo nepremičninskega davka z nizko davčno stopnjo v višini 0,1 % do 0,3 %, ki bi zajel vseh 280 milijard evrov vredne nepremičnine. "Sistem mora preprečiti preselitev na vikende in prepisovanje premoženja na otroke. V Sloveniji je ogromno premoženja, ki ga lahko smiselno in pravično obdavčimo." Prepričan je, da bi dodatni davčni vir morali nameniti trajni oskrbi najranljivejših skupin prebivalstva: "Premoženje, vredno 400 milijard evrov, bi lahko prispevalo svoj delež, ne da bi to ogrozilo lastnike. Nekoč bomo vsi potrebovali pomoč, in naša odgovornost je, da ustvarimo vzdržen sistem."
