V bolnišnicah se po podatkih vlade zdravi 436 bolnikov s covidom-19, od teh jih 84 potrebuje intenzivno nego. V petek so umrli trije bolniki.
Pismu petih premierjev glede cepiv proti covidu-19 se je pridružil še Plenković
Hrvaški premier Andrej Plenković se je pridružil predsednikom vlad Slovenije, Avstrije, Češke, Bolgarije in Latvije, ki so pozvali k čimprejšnjemu sklicu vrha EU zaradi nepravične porazdelitve cepiv proti covidu-19. V Bruslju so se na pismo odzvali s pojasnilom metodologije razdeljevanja in prst uperili nazaj na države članice.
V Banskih dvorih so po poročanju hrvaškega Jutarnjega lista potrdili, da je Plenković danes dodal svoj podpis pod pismo, ki ga je omenjenih pet predsednikov vlad naslovilo na predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen.
Ob tem so dodali, da se je Plenković prav z namenom pospešitve distribucije cepiv in zaradi vztrajanja Hrvaške, da je treba zagotoviti dobavo dogovorjenih količin, v četrtek in petek mudil na obisku v Bruslju. Glede na očitna razhajanja pri distribuciji cepiv med članicami unije potrebujemo nek korektivni mehanizem, tako da se bodo prihajajoči odmerki cepiv razporedili pravičneje in bolj uravnoteženo ter da se bo tudi v praksi potrdila evropska solidarnost, so še sporočili v Zagrebu.
Neimenovani viri v EU so danes potrdili prejem pisma
V petkovem pismu premierji, med njimi Janez Janša, zahtevajo, da Michel "kakor hitro je mogoče" skliče vrh o cepivih. V minulih dneh so namreč ugotovili, da dobava cepiv članicam EU s strani farmacevtskih podjetij ni v skladu z dogovorjenim ključem delitve na osnovi števila prebivalcev. Če se bo to nadaljevalo, bodo med državami do poletja nastale velike neenakosti, poleg tega pa to "ni le v nasprotju z našim dogovorom, ampak tudi z duhom evropske solidarnosti".
Neimenovani viri v EU so danes potrdili prejem pisma, a obenem nakazali, da poseben vrh na to temo naj ne bi bil sklican. Bo pa usklajevanje v boju proti pandemiji na dnevnem redu naslednjega rednega vrha EU, ki je načrtovan za 25. in 26. marec in bo, če bo to le mogoče, potekal v živo.
Pred tem je avstrijski kancler Sebastian Kurz v petek določene države EU obtožil, da kot na nekakšnem "bazarju" sklepajo tajne ločene pogodbe o dobavi cepiv s farmacevtskimi podjetji, zaradi česar cepiva niso enakomerno porazdeljena med članicami.
Do tega naj bi po besedah Kurza prihajalo v okviru t. i. usmerjevalnega odbora EU za cepiva. Za katere države točno gre, ni povedal, je pa med tistimi, ki prejmejo največ cepiva na število prebivalcev, navedel Malto, Nizozemsko in Dansko, med tistimi, ki ga prejmejo najmanj, pa Bolgarijo in Hrvaško.
Evropska komisija se je sicer v imenu 27 držav članic EU lani s farmacevtskimi podjetji pogajala o ceni in dobavi cepiv, nato pa z njimi podpisala šest pogodb o prednaročilih.
Osnovno vodilo pri razdeljevanju cepiv je ključ na osnovi števila prebivalcev in komisija je, kot je izpostavila v današnji pisni izjavi, predlagala, da bi bilo to tudi edino vodilo. To bi bilo namreč - tudi sodeč po nekaterih nedavnih izjavah držav članic - najbolj pošteno in najustreznejše.
A, kot so opozorili v Bruslju, so se države članice odločile drugače in so v s strani Bruslja predlagani sistem vnesle več fleksibilnosti oziroma možnost drugačne distribucije, upoštevajoč epidemiološko situacijo in potrebe po cepivu v posamezni državi. V skladu s tem se zdaj odmerki cepiv, ki bi morali glede na število prebivalstva pripasti neki članici, a jih ta ne prevzame oziroma se jim odpove, porazdelijo med druge zainteresirane članice.
Če se želijo države članice zdaj vrniti h ključu na osnovi števila prebivalcev, je na njih samih, da glede tega dosežejo dogovor, so še poudarili v Bruslju.
Spomnimo, vlada je včeraj sprejela mnenje glede začasnega zadržanja tretjega odstavka 5. člena odloka o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s covidom-19. Vlada meni, da bi začasno zadržanje lahko povzročilo težko popravljive škodljive posledice za javno zdravje. Mnenje bo poslala ustavnemu sodišču.
Ustavno sodišče je namreč zaprosilo vlado za opredelitev do predloga za začasno zadržanje tretjega odstavka 5. člena odloka o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s covidom-19 v postopku za oceno ustavnosti, piše na spletni strani vlade. Ta določa, da so začasno prepovedane vse prireditve, shodi, slavja, praznovanja in poroke.
Vlada meni, da niso izpolnjeni pogoji za začasno zadržanje izvrševanja določbe odloka in da predlog za začasno zadržanje ni utemeljen.
Odlok je bil izdan ob upoštevanju ustave in na podlagi zakonov. Tako zakon o nalezljivih boleznih dopušča odreditev ukrepa prepovedi zbiranja ljudi po šolah, kinodvoranah, javnih lokalih in drugih javnih mestih, dokler ne preneha nevarnost širjenja bolezni, so zapisali na vladi.
Vlada meni, da bi začasno zadržanje lahko povzročilo težko popravljive škodljive posledice
Ukrepi omejitve oz. prepovedi zbiranja ljudi so bili pripravljeni in sprejeti v skladu z najnovejšimi dognanji epidemiološke in infektološke stroke, usmerjeni pa so v prepoved in omejevanje socialnih stikov med prebivalstvom. Ti ukrepi so po mnenju zdravstvene stroke edino učinkovito sredstvo za preprečevanje širjenja covida-19, so poudarili na vladi. Hkrati so bili ti ukrepi v skladu z načelom sorazmernosti sprejeti kot skrajni ukrepi, ko z drugimi ukrepi ni bilo mogoče preprečiti širjenja covida-19.
Na vladi so izpostavili, da je ustavno sodišče, ki je 16. aprila lani zavrnilo predlog, da se do končne odločitve zadrži izvajanje odloka o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah ter prepovedi gibanja izven občin, ocenilo, da bi tako v primeru nadaljnjega izvrševanja odloka kot v primeru njegovega zadržanja lahko nastale težko popravljive ali celo nepopravljive škodljive posledice.
Vendar pa je mogoče z delnim zadržanjem odloka, ne da bi posegli v vsebino odrejenih ukrepov, njegove morebitne škodljive posledice za uresničevanje pravic svobode gibanja in pravice do zbiranja in združevanja vsaj delno omejiti na način, da se na drugi strani ogroženost prebivalstva zaradi bolezni ne poveča. Prav takšna zadržanost ustavnega sodišča, da bi zadržala izvajanje zgoraj navedenega odloka do končne odločitve, po mnenju vlade tudi kaže na oceno, da so ukrepi za preprečevanje širjenja covida-19 nujni v demokratični družbi, da se zavaruje javno zdravje in prepreči nastanek nepopravljivih posledic pri prebivalstvu.
Vlada meni, da bi začasno zadržanje lahko povzročilo težko popravljive škodljive posledice za javno zdravje, saj bi državo lahko zajel tretji val okužb in povzročil zlom zdravstvenega sistema, to pa bi lahko posledično narekovalo potrebo po še hujših ukrepih na drugih področjih.
