
Včeraj so pri nas opravili 5306 PCR testov in potrdili 1233 okužb, kar pomeni, da je bil delež pozitivnih 23,2-odstoten. Opravili so tudi 23413 hitrih testov.
Hospitaliziranih je 622 bolnikov, 154 se jih zdravi na intenzivni negi. Iz bolnišnic so včeraj odpustili 62 ljudi, umrlo jih je pet. 7-dnevno povprečje okužb je 1021.
Tudi junija bomo imeli še več kot sto ljudi v bolnišnici
Leon Cizelj z IJS pravi, da je ključna sprememba v razvoju epidemije med 'lockdownom' padec reprodukcijskega števila z 1,2 na 1,0. "To pomeni, da se številke ohranjajo na istem nivoju vsak dan, pri čemer naj bi cepljenje in prekuženost epidemijo do poletja uspela ustaviti."
Prisotnost angleške različice se je s 75 odstotkov 1. aprila razširila na 90 odstotkov. To pomeni, da je virus danes precej bolj kužen, je dejal Cizelj.
Učinki zaprtja so trenutno popolnoma skladni z napovedmi. "V bolnišnicah gremo proti precej boljšemu stanju, kot bi po projekcijah šli brez zaprtja. Z nekaj sreče in cepljenjem ter previdnostjo bomo verjetno vztrajali pri tem številu okoli 650-700 ljudi v bolnišnicah nekje do poletja. A tudi junija bomo imeli še več kot sto ljudi v bolnišnici."
Cizelj pravi, da je značilnost tretjega vala predvsem ta, da je na intenzivni negi precej več bolnikov kot v 1. valu. "Z zaprtjem smo se, glede na projekcije, morda uspeli izogniti novemu rekordu, ki je trenutno 212 ljudi na intenzivni negi v 2. valu." Dodaja, da epidemije še ni konec, vsako minuto in pol potrdimo eno okužbo. "Precej je tudi takšnih, ki ne vedo, da so okuženi, računamo, da je med 3000 in 4000 okuženih na dan. Izmed potrjenih okuženih na dan jih bo okoli 60 končalo v bolnišnici, kakšnih 15 na intenzivnih oddelkih, kakšnih 10 jih bo žal umrlo."
Na NIJZ so do nedelje prejeli 12 prijav zapletov s krvnimi strdki po cepljenju s cepivom proti covidu-19 Pfizerja in BioNTecha ter 10 po cepljenju s cepivom AstraZenece, je danes pojasnila nacionalna koordinatorica programa cepljenja Marta Grgič Vitek. Do sedaj preiskani resni neželeni dogodki niso pokazali povezave s cepljenjem.
Grgič Vitkova je na današnji novinarski konferenci o covidu-19 pojasnila, da so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) do vključno nedelje prejeli 32 prijav resnih neželenih dogodkov po cepljenju s cepivom Pfizerja oz. 1,3 odstotka vseh prijav neželenih učinkov tega cepiva, eno prijavo resnega neželenega dogodka po cepljenju s cepivom Moderne (1,8 odstotka glede na vse prijave) ter 16 prijav po cepljenju s cepivom AstraZenece (0,9 odstotka glede na vse prijave).
Med resne neželene dogodke po cepljenju sicer štejejo vsa življenje ogrožajoča stanja, hospitalizacijo, trajno okvaro in smrt.
Po cepljenju s cepivom Pfizerja so zabeležili 12 prijav zapletov s krvnimi strdki, štiri osebe so umrle. Med temi zapleti je bilo osem oseb starih 80 let ali več. Sicer pa je šlo enkrat za pljučno embolijo, dve globoki venski trombozi in pljučno embolijo ter en primer globoke venske tromboze. Poleg tega so zabeležili štiri primere možganske kapi in štiri infarkte.
Po cepljenju z AstraZeneco pa so prejeli 10 prijav zapletov s krvnimi strdki, od tega pri petih osebah, starih od 60 do 70 let, in petih v starosti od 40 do 59. Dvakrat je šlo za vensko trombozo in pljučno embolijo, sedemkrat za vensko trombozo in enkrat za trombozo možganske arterije ob znižani ravni trombocitov.
Sicer pa je NIJZ do nedelje prejel 2368 prijav neželenih učinkov po celjenju s cepivom Pfizerja, medtem ko so opravili 312.298 cepljenj s tem cepivom. Pri Moderni je bilo 56 prijav ob opravljenih 41.158 cepljenjih s tem cepivom, pri AstraZeneci pa 1592 prijav na 100.339 opravljenih cepljenj, je danes povedala Grgič Vitkova.
Vsaka prijava lahko vključi več neželenih učinkov, velika večina prijav pa se nanaša na splošne težave in spremembe na mestu aplikacije cepiva, pri vseh cepivih so prijavljeni neželeni učinki zelo podobni.
Do nedelje je bilo sicer s prvim odmerkom cepljenih okoli 16 odstotkov državljanov, od tega 14 odstotkov moških, 19 odstotkov žensk, in šest odstotkov z dvema odmerkoma. V starostnih skupinah pri starejših od 70 let je precepljenih že več kot polovica. V zadnjih tednih so se osredotočali predvsem na cepljenje starih od 60 do 70 let. Grgič Vitkova pričakuje, da bodo do konca tedna ali v prvih dneh naslednjega tudi v tej starostni skupini cepili več kot polovico ljudi, saj je starost najbolj pomemben dejavnik za težak potek covida-19.
V tem mesecu bo v državo prišlo okoli 350.000 odmerkov cepiv, od tega je 150.000 odmerkov že prišlo, do konca meseca jih obljubljajo še 200.000.
Grgič Vitkova je potrdila, da je danes v državo prišla prva pošiljka cepiv Johnson & Johnson, ki jo bodo shranili v karantenskem skladišču. Pričakuje, da bo usmeritve glede tega cepiva dala Evropska agencija za zdravila.
Še vedno je veliko okužb v delovni populaciji
Namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni na NIJZ Nuška Čakš Jager je pojasnila, da vedno večji delež predstavlja lokalni vir okužbe. Najverjetnejša lokacija prenosa okužbe je družina oziroma skupno gospodinjstvo. Delovno mesto je še vedno tisto, kjer morda nismo izkoristili vseh možnosti, da zmanjšamo ta delež možne lokacije prenosa, pravi Čakš Jagrova. "Tukaj velja poudariti, da je delo na domu, kjer je to možno, še vedno izjemno priporočljivo in prosimo, da tam, kjer se da, da se to tudi uspešno izvede". Tudi pri angleškem sevu je med 1. marcem in 12. aprilom glede na anketo navedeno, da je to širjenje okužbe najpogostejše v družini in na delovnem mestu.

"14 dni nazaj nismo imeli tako visokega deleža v starostni skupini med 15 in 24 let, to se je dvignilo. Še vedno je veliko okužb v delovni populaciji, vztrajno pa se zmanjšuje delež v skupini nad 75 let, kar je verjetno učinkovitost cepljenja in ukrepov v domovih za starejše." Pri številu umrlih v zadnjem mesecu izstopa Koroška, najmanj jih je bilo v Jugovzhodni Sloveniji.
Nuška Čakš Jager pravi, da je rahel upad števila okužb viden v starostni skupini med 6 in 14 let, a bo potrebno za boljšo analizo počakati vsaj še ta teden, da vidijo trende. "Podobno vidimo tudi pri pedagoškem kadru, nihanje je prisotno, upadi so zaznani in analiza učinka dela od doma bo verjetno vidna proti koncu tedna."
Pri opredelitvi ukrepov za prihodnji teden naj bi upoštevali epidemiološke razmere v posameznih regijah
Vlada bo danes predvidoma razpravljala o ukrepih za omejitev širjenja novega koronavirusa, ki bodo veljali v prihodnjem tednu. Od ponedeljka so po 11 dneh strožjih omejitev v veljavi nekoliko manj strogi ukrepi, enotno določeni za vso državo. Pri opredelitvi ukrepov za prihodnji teden pa naj bi upoštevali epidemiološke razmere v posameznih regijah.
Potem ko je vlada zaradi poslabševanja epidemije za enajst dni močno omejila javno življenje, so od ponedeljka znova odprte šole in vrtci, trgovine in številne storitve, pa tudi muzeji, knjižnice in galerije. Ponovno je dovoljeno izvajanje verskih obredov z sicer močno omejeno navzočnostjo vernikov. Vrhunskim športnikom so dovoljeni treningi in tekme, vadba z določenimi omejitvami pa tudi rekreativnim športnikom. Odpravljena je bila nočna omejitve gibanja, ob zagotavljanju ustrezne razdalje nošenje mask zunaj ni več potrebno. Še vedno pa je prepovedano zbiranje ljudi. Z nekaterimi izjemami ostaja tudi omejitev prehajanja med statističnimi regijami.
Nas čaka odpiranje gostinskih teras?
Za vso državo so tako v tem tednu v veljavi ukrepi, kot jih je vlada skupaj s strokovno skupino v prenovljenem načrtu sproščanja ukrepov predvidela za rdečo fazo. Za prehod v oranžno fazo z dodatnimi sprostitvami pa trenutno na ravni države eden od pogojev ni izpolnjen, saj po zadnjih podatkih sedemdnevno povprečje potrjenih okužb znaša 1014, pogoj za oranžno fazo pa je povprečno manj kot 1000 okužb na dan v enem tednu.
Kot pa je prejšnji teden napovedal minister za zdravje Janez Poklukar, naj bi ta teden ukrepe opredeljevali glede na fazo po regijah. Tudi pred 11-dnevnim delnim zaprtjem države so bile posamezne regije z ugodnejšo epidemiološko sliko že deležne večjega sproščanja ukrepov in so tam lahko odprli terase gostinskih lokalov. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek pa je v ponedeljek v oddaji Studio city na TV Slovenija dejal, da verjame, da bodo danes, glede na podatke, ki jih imajo, končno, po dolgem času pristopili k odpiranju gostinstva in prvi korak v tej smeri je odprtje gostinskih teras.

Z duševnimi stiskami otrok in mladostnikov se spopadajo tudi v šolah
Duševne stike otrok opažajo tudi v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, kjer imajo šolske svetovalne službe polne roke dela. Na pojav stisk vpliva predvsem nestabilnost družinskega okolja, pomanjkanje stikov z ostalimi, pri starejših otrocih pa tudi šolske obveznosti. Vrh ledene gore je bližajoča se matura, mnogi dijaki so zaradi nje v hudi stiski.
Socialna delavka na Osnovni šoli Matije Čopa Kranj Mojca Gasparić je za STA pojasnila, da po letu epidemije covida-19 opažajo razlike pri duševnem stanju otrok. Stiske so večje, a zaenkrat še obvladljive, je dejala.
"Če smo lahko v šoli otroku v oporo, potem peljemo program pomoči. V nasprotnem primeru pa vključimo tudi zunanje institucije, kot je center za socialno delo, zdravstveni dom," pravi Gasparićeva. A opozarja, da je problematičen tisti del otrok, ki ne pride do šolske svetovalne službe po pomoč, saj jim tako ne morejo pomagati.
Tako je šolska svetovalna služba bolj obremenjena kot pred epidemijo, več je zlasti specifičnih primerov, ki od socialnih delavcev terjajo specifično znanje, a se zaenkrat uspejo prilagajati s sprotnim učenjem in nadgrajevanjem znanja. Njihovo posredovanje je sicer večkrat potrebno pri starejših osnovnošolcih kot pri mlajših.
Mnogi vrtčevski otroci so v teh časih spoznali starše v drugi luči
Kot je dodala, veliko vlogo pri otrocih odigra stabilnost družinskega okolja. "Kakšna je funkcionalnost družine, kakšno oporo imajo doma, kakšni so družinski vedenjski vzorci. Vse to vpliva na otroke," je pojasnila.
Ravnateljica vrtca Galjevica Barbara Novinec pa je za STA dejala, da so stiske vrtčevskih otrok tudi posledica stisk njihovih staršev. "To lahko spremljamo tudi skozi to, da se je povečal delež vlog prepovedi približevanja enega od staršev. Teh zadev je bistveno več kot pred epidemijo, kar odraža tudi stisko staršev, ki se pa pozna na otrocih," je pojasnila. V nekaj primerih sta morala intervenirati tudi policija in sodstvo.
Mnogi vrtčevski otroci so v teh časih spoznali starše v drugi luči. Če so jih prej videvali v popoldanskih urah, so sedaj preživljali skupaj cele dneve, saj je veliko staršev delo zaradi zaprtih vrtcev opravljalo od doma. V mnogih družinah je preseglo stopnjo potrpljenja, s tem pa so se odnosi med družinskimi člani začeli krhati.
Kot je dejala, nimajo vse družine možnosti, da bi se v času epidemije, ko so preživljali več skupnega časa, tesneje povezali. "Sploh tiste ne, ki jih je epidemija pripeljala na socialni rob, mnogi od njih so namreč izgubili službe," je povedala Novinčeva.
Zadnji mesec se poroča o zasedenosti postelj na otroški psihiatriji
Stiska vrtčevskih otrok se kaže različno. "To, da otrok, ki je že bil suh, po povratku v vrtec pri treh letih pa znova potrebuje pleničko, je pokazatelj stiske," je povedala. Pri mlajših otrocih se kaže stiska tudi v obliki težav s socializacijo, saj nekateri niso bili v vrtcu več mesecev. Vrtec je v teh primerih nudil dodatno uvajanje otrok.
"Vsekakor to, da lahko prideš v vrtec za tri tedne in potem zopet za dva tedna ne, pa mogoče spet za pet tednov, povzroča stisko. Otroci v tem obdobju potrebujejo rutino, stalnost, predvidljivo okolje, kjer se počutijo varne," pravi Novinčeva.
Večje stiske se kažejo tudi pri dijakih. Te so se pojavile zaradi osame in pomanjkanja družabnih stikov, v zadnjem času pa se večajo stiske tudi zaradi šolskih obveznosti. Kot je za STA pojasnila ravnateljica Gimnazije Vič Alenka Krapež, je ocenjevanje na daljavo potekalo v okrnjenem obsegu, zato "dijaki nimajo kondicije ocenjevanja".
Profesorji tem dijakom prihajajo nasproti s pedagoškimi pogodbami, s katerimi jih nekoliko razbremenijo. Kljub temu pa se bo šolsko leto brez podaljševanja kmalu končalo, zato je v tem času "treba izkazati znanje".
Krapeževa stanje opisuje kot kritično. "Že pred dvema mesecema sem rekla, da trenutno poslušamo o žrtvah covida, kmalu pa bodo začeli poročati o posrednih žrtvah. In zanimivo, zadnji mesec se poroča o zasedenosti postelj na otroški psihiatriji. Ti podatki so alarmantni," je dejala.