"Novinarjevo delo je, da zbrane informacije poklicno pravilno in etično preoblikuje v informativno vsebino, urednikovo pa, da novinarja usmerja in skrbi, da objavljene vsebine dosegajo programske standarde. Kaj pa, če pri tej delitvi vlog pride do spora?" se na začetku sprašuje Ilinka Todorovski.
Poudarki iz novinarjeve pritožbe in odziva urednice
Novinar v pismu opisuje, da se je z urednikom Odmevov dogovoril o pripravi prispevka o oboroženem spopadu med Izraelci in Palestinci, v katerega bo vključil tudi izjavo izraelskega veleposlanika:
"Po nekaj urah, ko sem že pripravil vsebino prispevka, me je urednik oddaje Odmevi dr. Valentin Areh obvestil, da prispevka ne more objaviti, ker je tako zahtevala odgovorna urednica informativnega programa Televizije Slovenija Manica Janežič Ambrožič. Ko sem se obrnil na njo, sem dobil odgovor, da je objava prispevka z veleposlanikom nedopustna, saj naj bi bila predstavljena le ena plat zgodbe. Spomnil sem jo, da imamo v isti oddaji pred mojim prispevkom tudi prispevek kolegice Karmen W. Švegl, kjer so izražena mnenja obeh strani, zato je gotovo ekskluzivna izjava veleposlanika v mojem prispevku dodana vrednost v oddaji in omogoča, da si gledalec zagotovi širšo sliko situacije, ki nikakor ni enoznačna. V prihodnje si želim, da takšnih pritiskov, še več cenzure, ne bi doživljal, saj sem kot novinar zavezan k verodostojnosti, etičnosti in odgovornosti, ki jo imam do gledalcev."
Odgovorna urednica je zavrnila očitek o pritisku in varuhinjo seznanila, da je o zadevi potekala širša razprava v okviru uredništva in tudi vodstva TV Slovenija:
"Obtožbe o moji domnevni cenzuri odločno zavračam in poudarjam, da je cenzura v novinarstvu in pri uredniškem delu povsem nedopustna in to sem ob pojasnjevanju uredniških odločitev že večkrat javno zagovarjala. V petek, 14. maja smo se na jutranjem uredniške sestanku seznanili s tem, da bo kolega posnel pogovor z izraelskim veleposlanikom, zadolženim za Slovenijo. V dneh pred tem smo se sicer pogovarjali o pogovoru s slovenskim veleposlanikom oziroma veleposlanico v Izraelu, ne pa tudi o izraelskem veleposlaniku. V petek smo se tako na jutranjem uredniškem sestanku dogovorili, da bomo s slovensko veleposlanico posneli daljši pogovor za Odmeve. Glede veleposlanika Izraela pa sem predlagala, da posnamemo njegovo izjavo. V Informativnem programu TV SLO smo zavezani vsestranskosti in uravnoteženosti poročanja in skladno s poklicnimi merili in standardi predstavljamo stališča vseh strani v sporu. Tako bo tudi v prihodnje."
Varuhinja je o zadevi pripravila poročilo, v njem pa zapisala mnenje in priporočilo.
Odmevi, 14. maja, so bili tako v veliki meri posvečeni bližnjevzhodnemu spopadu. Od skupaj 33 minut oddaje je bilo tej temi posvečenih 23 minut, ugotavlja varuhinja. In nadaljuje: "V tematskem sklopu, ki je vseboval obsežen pogovor z bližnjevzhodno dopisnico Karmen W. Švegl in slovensko veleposlanico v Izraelu Andrejo Purkart Martinez, je bila objavljena tudi daljša izjava izraelskega veleposlanika za Slovenijo Ejala Sele. V napovedi je bilo povedano, da je izjavo posnel novinar Nejc Krevs. Odgovorna urednica je 26. maja varuhinjo seznanila, da je novinar posnel tudi pogovor z veleposlanikom Palestine Salahom Abdelom Šafinom in da bo celovit prispevek, ki bo vključeval pogovora z obema veleposlanikoma, izraelskim in palestinskim, objavljen na TV SLO3, 26. maja, in isti dan tudi na rtvslo.si. Programska vsebina je tudi dejansko bila objavljena v obeh medijih RTV Slovenija."
Ilinka Todorovski poudarja, da cenzuro v najširšem pomenu besede razumemo kot preprečitev objave informacije, brez poklicno utemeljenih argumentov in s pozicije moči, običajno z namenom prikritja te informacije – npr. zaradi njene domnevne občutljivosti, škodljivosti, neprimernosti, neprikladnosti, pohujšljivosti, z motivom političnega oz. družbenega komformizma, ugajanja skupinam pritiska ali oblastem itd. "Posledica preprečitve objave neke informacije, ki je v javnem interesu, bi pomenila kršitev pravice javnosti do obveščenosti. Poseg v konkretno programsko vsebino, da bi izločili ali spremenili informacijo, in objava tako spremenjene vsebine brez dogovora z novinarjem pa bi bila tudi kršitev novinarske oz. avtorske integritete," še dodaja.
Varuhinja zato meni, da v konkretnem primeru ni mogoče govoriti o cenzuri. "Prvič zato, ker javnosti ni bila prikrita nobena pomembna informacija o poteku konflikta na Bližnjem vzhodu, drugič zato, ker je pristojna odgovorna urednica svojo odločitev o zadržanju objave v obliki, kot je bila pripravljena, novinarju pojasnila in utemeljila s poklicnim argumentom celovitosti, tretjič zato, ker v avtorski prispevek ni bilo poseženo od zunaj na način, da bi bila vsebina spremenjena, in četrtič zato, ker je bila informacija, ki jo je pridobil novinar, to je stališče izraelskega diplomata, javnosti tudi posredovana, in sicer najprej že isti večer, v Odmevih, 14. 5. 2021, v obliki izjave in z navedbo vira, nato pa še v celovitem prispevku 26. 5. 2021," poudarja Ilinka Todorovski.
Varuhinja prav tako meni, da je odgovorna urednica v konkretnem primeru ravnala v skladu s poklicnimi merili in načeli novinarske etike, da torej ne moremo govoriti o nedovoljenem posegu v programsko vsebino ali uredniški napaki. "Meni pa tudi, da je v konkretnih postopkih dogovarjanja in sprejemanja odločitev prišlo do očitnih nesporazomov oz. kratkih stikov v verigi novinar – urednik uredništva/urednik oddaje – odgovorni urednik."
Celotno mnenje in priporočilo varuhinje si lahko preberete TUKAJ.
