Z urada varuha človekovih pravic, ki ga vodi Peter Svetina, so nam odgovorili, kako komentirajo napovedane in sedaj že uveljavljene omejitve svobode gibanja in združevanja. Te je z včerajšnjim dnem predstavilo notranje ministrstvo, odlok pa je izdala vlada Janeza Janše.
Izjeme
Odlok vlade predvideva izjeme, kot so poti na delo, do javnih parkov in drugih sprehajalnih površin, do lekarn, trgovin z živili, do kmetijske neposredne prodaje, drogerij in drogerijskih marketov, do zdravstvenih in sanitarnih storitev, do mest za prodajo hrane za živali, do storitev za nujne primere, do bencinskih črpalk, bank in pošt, do komunalnih storitev za opravljanje z odpadki ...
Izjeme lahko nadrobneje določijo tudi občine. Nadalje je gibanje, dostop in zadrževanje na javnem kraju dovoljeno "skupinam oseb, če gre za ožje družinske člane ali člane skupnega gospodinjstva in če je mogoče ob tem gibanju zagotoviti varno razdaljo do gibanja podobnih skupin" ter "skupinam sodelavcev do največ pet oseb, če uporabljajo skupni osebni transport za prevoz na delo ali so vpoklicani za opravljanje nalog v okviru Civilne zaščite".
"Če odgovorni v državi pripravljajo ukrepe, ki bi lahko restriktivno posegali v temeljne pravice, od njih pričakujemo, da nujnost posegov dobro utemeljijo ter javnost ne seznanijo zgolj s tem, da so se odločili za tak ukrep, temveč tudi s podrobnejšo razlago, zakaj naj bi bilo nujno, vsekakor pa zgolj začasno, omejiti osnovne gradnike demokratične države."
Testiranje mora temeljiti na strokovni presoji in oceni
Ker je Svetovna zdravstvena organizacija opozorila, da bi spoštovanje univerzalnosti zdravstvenega varstva moralo pomeniti tudi možnost dostopa vseh ljudi do testiranj, smo urad varuha človekovih pravic prosili tudi za komentar vladne odločitve, da se omejuje možnost testiranj tudi osebam, ki kažejo blage simptome in obstaja sum oziroma možnost, da so okuženi s koronavirusom, a ne potrebujejo bolnišnične oskrbe.
"Glede zagotavljanja testiranj morebitnih okuženih s koronavirusom menimo, da mora odločitev temeljiti na strokovni presoji," pravijo v uradu varuha človekovih pravic. Poudarjajo zdravniško presojo in strokovne ocene. Zavračajo pa, da bi se testiranja izvajalo zgolj na podlagi pričakovanj ali želj posameznikov oziroma družbe.
V uradu varuha človekovih pravic so sicer že 6. marca opozorili, da tudi osnovnih smernic umivanja rok ne morejo v enaki meri upoštevati tiste skupine ljudi, ki denimo nimajo dostopa do tekoče vode in higienskih pripomočkov. "Stigmatizacija v kontekstu situacije, ki se nam kaže kot resna grožnja za javno zdravje, je tako lahko le logična posledica siceršnjih družbenih izključenosti ranljivih skupin. Zato bi morali pristojni sedanjo situacijo premisliti tudi s tega – bolj sistemskega – vidika."
