Državni zbor je po hitrem postopku sprejel novelo zakona o delovnih razmerjih. Poslanci SDS so sejo obstruirali. Kot je pojasnila vodja poslanske skupine Jelka Godec, so se za to odločili, ker predlagana zakona škodita državi in vsebinsko ne ustrezata pogojem za odločanje po nujnem postopku. Proti je glasovalo sedem poslancev NSi, za pa koalicijski poslanci, navkljub temu, da socialni partnerji niso dosegli soglasja.
Mesec: "Socialni dialog sicer ni bil uspešen, a se s sprejemom novele mudi, če se želi Slovenija izogniti 1,5 milijona evrov kazni"
Minister za delo Luka Mesec je uvodoma pojasnil, da je novela zakona o delovnih razmerjih plod enoletnega usklajevanja in pogajanj v Ekonomsko-socialnem svetu (ESS). Socialni dialog sicer ni bil uspešen, a se s sprejemom novele mudi, če se želi Slovenija izogniti 1,5 milijona evrov kazni. O tem je dodal, da so si v želji, da bi z delodajalci vendarle našli kompris, odpovedali denimo tudi obvezni božičnici, dodatku za sobotno delo, možnosti 30-urnega delovnega tedna, obveznemu 48-urnemu počitku enkrat mesečno. Sprejeta novela pa kljub temu prinaša kar nekaj sprememb za zaposlene. Po evropski direktivi pravico delavcev do petih dni neplačanega oskrbovalskega dopusta za nego družinskega člana in zahtevo delavca do varnejše oblike zaposlitve. Vsi zaposleni imajo po novem enkrat letno možnost predlagati delodajalcu sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi z izboljšanimi delovnimi pogoji. Delodajalec se bo moral na to odzvati in se opredeliti. Uvaja se tudi subsidiarna odgovornost naročnikov v gradbenem sektorju. Kar pomeni, da bo naročnik del pri podizvajalcih imel v primeru, da projekt zaide v težave, večjo odgovornost tudi do zaposlenih pri podizvajalcih.
Zaposlenim spremembe prinašajo tudi več pravne varnosti v primeru, ko jih delodajalec odpusti. Po novem jih bo moral predhodno pisno opozoriti. V zakonu je tudi pravica do odklopa. Delodajalci bodo morali sprejeti ukrepe, kako delavcu ne bodo posegali v pravico do počitka, torej ga v prostem času motili s telefonskimi klici in elektronsko pošto. Kako točno bodo to izvedli, je stvar kolektivnih pogodb. Kjer pa teh ni, se bodo o tem morali dogovoriti v podjetju. Žrtve družinskega nasilja bodo imele pravico do pet dni plačanega dopusta za preselitev iz nasilnega okolja. Tukaj je še večja zaščita sindikalnih zaupnikov. Doslej je veljalo, da je lahko delodajalec sindikalnega zaupnika takoj odpustil, spor pa sta po tem reševala na sodišču, kar lahko zelo dolgo traja. Po novem ima odpuščeni sindikalist možnost zadržanja odpustitve do odločitve sodišča na prvi stopnji oziroma najdlje šest mesecev. V tem času pa bo še vedno zaposlen in imel pravico do 80 odstotkov plače.
Poslanci so potrdil tudi novelo zakona o tujcih, ki z dveh na eno leto skrajšuje rok, po katerem je tujec z veljavnim dovoljenjem za začasno prebivanje upravičen do združitve z družino. Namesto pogoja znanja jezika na ravni A1 pa za družinske člane uvaja t. i. preživetveno raven znanja jezika.
Minister Luka Mesec namerava v kratkem odpreti drugi krog pogajan o spremembah delovne zakonodaje, na katerem bodo lahko sindikati in delodajalci, kot obljublja, na vsak predlog ministrstva podali predlog svoje strani. Ali se bodo reprezentativne delodajalske organizacije ob ocenah, da je socialni dialog s sprejemom neusklajene novele pokopan, vrnile za pogajalsko mizo, še ni znano. Se pa že pripravljajo nanj sindikati. Lidija Jerkič, predsednica ZSSS, je že napovedala, da imajo predlog, ki je bistveno bolj ambiciozen kot prostovoljni 30-urni delovnik, saj bodo predlagali skrajšanje 40-urnega delovnika za vse in novo poglavje zakona, ki bi urejalo plačni sistem za vse zaposlene, vsekakor pa morajo biti urejeni minimalni standardi za zasebni sektor.
