Vida Božičko
Medtem ko so številni podražitve hrane le napovedovali, so jih nekateri kupci že zaznali na višjih računih. Dražji energenti, gnojila, krma in delovna sila so se zdaj vendar nekoliko odrazili na januarskih cenah hrane, a to še niso zadnje podražitve.
Inflacijo po mesecih in letih beleži Statistični urad Republike Slovenije, ki izhaja iz podatkovnih baz trgovcev, med katerimi seštevajo cene izdelkov, a le tistih, ki ustrezajo kriterijem. V izračun indeksa vključijo izdelke, ki na primer presegajo 80 odstotkov prodaje znotraj elementarnega agregata, torej le najbolj prodajane izdelke. V izračun vključijo cene prvih dveh tednov v mesecu, upoštevajo pa tudi morebitne popuste. Po letu 2018 so spremenili tudi uteževanje elementarnih agregatov, ki so po novem uteženi glede na promet trgovcev. Podatke pošilja šest trgovcev, med katerimi so tudi diskontni.
Januarja inflacija pri skoraj šestih odstotkih
Letna inflacija je januarja dosegla 5,8 odstotka. To je 0,9 odstotne točke več kot decembra lani in največ po avgustu 2008, ko se je zaključevala večletna konjunktura pred zadnjo finančno in gospodarsko krizo. Mesečna inflacija je bila januarja pri 0,4 odstotka, potem ko je bila decembra ničelna. Inflacija tako precej presega evrsko povprečje.
K skupnemu dvigu cen na letni ravni so največ, 1,2 odstotne točke, prispevale višje cene naftnih derivatov. Tekoča goriva so se podražila za 11,9 odstotka, pogonska goriva in maziva za osebna vozila za 29,6 odstotka. Eno odstotno točko so k inflaciji prispevale podražitve elektrike, plina in drugih goriv, katerih cene so se zvišale za 15,4 odstotka.
Letna inflacija v Sloveniji je tako že presegla povprečno letno inflacijo v evrskem območju. Ta je bila januarja po prvi oceni pri 5,1 odstotka in s tem najvišja, odkar Eurostat za območje skupne valute zbira podatke.
Mesečna inflacija je bila 0,4-odstotna
To je sistem, na podlagi katerega je SURS v januarju letos zaznal 5,8-odstotno zvišanje drobnoprodajnih cen na letni ravni in 0,4-odstotno na mesečni ravni. Prav hrana je prispevala k nekoliko večji mesečni inflaciji. V januarju letos se je podražila za 1,5 odstotka, v zadnjem letu pa za 4,7 odstotka.
Izstopale so podražitve kruha in izdelkov iz žit (kruh se je podražil za 12 odstotkov), olja in maščob (rastlinsko olje je bilo dražje za 16,6 odstotka). Krompir se je podražil za 22,4 odstotka, sadje za 10,9 odstotka, zelenjava za 6,2 odstotka, kava za 6,1 odstotka, testenine in kuskus za 11,3 odstotka ter mleko, sir in jajca za 3,6 odstotka. Mesečna inflacija je bila 0,4-odstotna. V tem obdobju so se opazneje podražili sladkor (za 4,7 odstotka), maslo (za 4,1 odstotka), zelenjava (za 3,4 odstotka), kakav in čokolada v prahu (za 3,2 odstotka), moka in izdelki iz žit (za tri odstotke), kruh (za 2,3 odstotka), jajca (za 2,9 odstotka), testenine in kuskus (za 2,8 odstotka) ter sadje (za 2,8 odstotka).
Trgovci zavirajo podražitve
Višje cene dobaviteljev se za zdaj še ne odražajo v celoti v trgovskih maloprodajnih cenah, prav tako trgovci še vedno zagotavljajo veliko različnih popustov in tako znižujejo cene izdelkov v svoji ponudbi. To trdi tudi profesor agrarne ekonomike na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru dr. Jernej Turk: "Trgovci še vedno vztrajajo kot dobri igralci v trenutni zgodbi podražitev. Oni so tisti, ki podražitve še vedno zavirajo. A dejstvo je, da zdaj pa že dajejo signale, da tega ne bodo več zmogli in bodo kmalu sledile podražitve. Zato bo nujno sprejeti kak dogovor med vsemi deležniki v verigi." Na koncu ceno postavi trgovina in ta se v prvi vrsti, kot pravi Turk, bori za kupce. "Vsi se prilagajajo trenutni situaciji in predvsem ne želijo izgubiti kupcev. Zato zdaj lansirajo številne akcije. Kupec je kralj tržnih dogodkov in tukaj trgovina ve, kaj dela," nadaljuje Turk in ob tem spomni na zloglasno akcijo mesa z oznako Izbrana kakovost, ki je sicer razburila kmete.
4,7
-odstotna je bila lanska podražitev hrane
Tako živilska industrija kot trgovci pri naslednjih podražitvah omenjajo spomladanske mesece, a velikega zvišanja cen Turk ne pričakuje. "Težko je napovedati, a vseeno ne pričakujem večjih podražitev, kot jih pričakujemo glede inflacije. Če bi prišlo do res visokih cen, bi morala država najti neki sistem reševanja. Pa ne le država, potem bi potrebovali neke mehanizme na ravni Evropske unije. Vsaj osnovna vrsta živil bi morala ostati dostopna vsem," še dodaja Turk.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
