Okoli 340 milijonov Evropejcev bo začelo jutri plačevati še z novima bankovca za 100 in 200 evrov, ki bosta sobivala s starimi, dokler ne bosta zaradi izrabe postopoma izginila iz obtoka. To sta zadnja dva bankovca iz nove serije Evropa, ki sta dobila z novo podobo tudi boljšo zaščito, da bi bila za ponarejevalce še trši oreh. Stotak je namreč med njimi tretji najbolj priljubljen ponarejevalski izziv, še raje ponarejajo le bankovca za 20 in 50 evrov. Nova najvišja evrska bankovca sta zaradi dodatne zaščite tako še bolj varna.
Nova zaščita trši oreh za ponarejevalce
Sicer pa se je serija Evropa, s katero so začeli prenavljati evrske bankovce leta 2013, kar izkazala. Metoda preprostega preverjanja bankovcev z otipom-pregledom-nagibom je obrodila sadove. V šestih letih so odkrili manj ponaredkov. Direktor oddelka za gotovinsko poslovanje v Banki Slovenije Gregor Miklavčič je zadovoljen, da je po zamenjavi večine dvajsetakov in petdesetakov ponarejanja manj, vendar si ne dela utvar, da bi lahko ponarejanje bankovcev izkoreninili.
Z bankovcema za 100 in 200 evrov plačujemo redko, z njima varčujemo
Med Slovenci čislana gotovina
Evro smo Slovenci dobili 1. januarja 2007 in je imel takrat podobo, ki na njo še kdaj pa kdaj naletimo pri starem petdesetaku. Koliko kav smo si lahko takrat kupili za 100 evrov in koliko danes, Miklavčič ni mogel stresti iz rokava, zagotovo pa v začetku uporabe evra več kot danes. Počasi se vračajo v Banko Slovenije tudi pred časom ukinjeni 500-evrski bankovci. Doslej so jih umaknili iz obtoka okoli deset odstotkov, gotovino nadomeščajo z bankovci za 100 in 200 evrov. "Ljudje so racionalni in petstotaka ne zamenjujejo za vsako ceno," jih je pohvalil Miklavčič. S petstotakom lahko še naprej plačujemo, le tiskajo ga v večini evropskih držav ne več. In kjer lahko izbiramo, je na Slovenskem plačevanje z gotovino še kar bolj priljubljeno od plačevanja s karticami. Miklavčič je povedal, da je po zadnji raziskavi ECB v Sloveniji "še vedno 80 odstotkov gotovinskih transakcij v količinskem smislu, v vrednostnem pa 68 odstotkov, pri čemer so zajete samo transakcije na prodajnih mestih, v trgovinah, poslovalnicah, bifejih, restavracijah".
V evroobmočju je v obtoku
2,8 milijarde bankovcev za 100 evrov ali 12,7 odstotka vseh bankovcev
270 milijonov evrov bankovcev za 200 evrov ali 1,2 odstotka vseh bankovcev
80 odstotkov gotovinskih transakcij opravimo na prodajnih mestih, v trgovinah, poslovalnicah, bifejih, restavracijah
Cent in dva centa za zdaj ostajata
Kakšna usoda čaka bakrena kovanca za 1 in 2 centa, o katerih ukinitvi so razmišljali že pred leti, pa se zaradi bojazni (zlasti v Nemčiji) pred višanjem cen še kar držita? Načeloma še zmeraj razmišljajo o tem, da ju ne bi več kovali, četudi se ekonomsko posel še izide in za zdaj cent s svojo vrednostjo še pokriva stroške kovanja. "Akcijskega načrta, kdaj bi začeli zaokroževati zneske na pet centov, še nimamo. A mislim, da se bo to slej ali prej zgodilo, saj cene rastejo, ne morem pa reči, kdaj, niti, kako zelo hitro. V kakšnem letu zagotovo ne, saj za zdaj ni bila o tem sprejeta še nobena odločitev," je povedal za naše bralce Gregor Miklavčič.
