Ustavno sodišče je na zahtevo vodij sindikalistov (kot civilistov) Branimirja Štruklja, Lidije Jerkič, Petra Majcna, Jakoba K. Počivavška in Evelin Vesenjak do končne odločitve zadržalo izvajanje 48. člena zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic covida-19, tako imenovanega PKP10, in bo takoj nadaljevalo odločanje, so sporočili z ustavnega sodišča.
Štrukelj: Vlada je očitno zavestno tvegala in s tem ogrozila dvig zdravniških plač
"Vlado smo opozarjali in ji predlagali, naj se premika plačnega stropa loti po zakoniti poti, torej za vse javne uslužbence, a je očitno zavestno tvegala in s tem ogrozila dvig zdravniških plač. Ne nasprotujemo temu, da bi imeli zdravniki višje plače, vendar naj se to naredi po zakoniti poti," se je na odločitev US odzval Branimir Štrukelj, vodja Konfederacije sindikatov javnega sektorja in glavni tajnik SVIZ.
Štrukelj je še dejal, da odločitev ustavnih sodnikov na noben način ne spreminja načrtov SVIZ, katerih člani se te dni opredeljujejo, ali bodo 9. marca stavkali, če vlada ne izpolni njihovih zahtev. Začasna
odločitev se namreč ne dotika njihovih zahtev po dodatnem plačilu preobremenjenih delavcev v šolah in vrtcih ter po dvigu plač v vzgoji in izobraževanju glede na dvige plač deloma v državni upravi, policiji
in zdravstvu ter socialnem varstvu.
Enako velja za zahteve na ravni celotnega javnega sektorja; uskladitev vrednosti plačnih razredov najmanj z inflacijo ter odprava kompresije v spodnji tretjini plačne lestvice sta aktualni tudi ob začasnem
zadržanju 48. člena PKP10, ki dviguje plačni strop zgolj za zdravnike in zobozdravnike.
Pritožniki so trdili, da sporni člen ni povezan z odpravo posledic epidemije in zato ne sodi v interventni zakon, temveč gre v resnici za reformo plačnega sistema (samo) za zdravnike, kar je sicer cilj sindikata Fides. Državni zbor zato po njihovem ne bi bil smel sprejeti sklepa o nedopustnosti referenduma o zakonu.
Kaj to pomeni v praksi? Sporni člen je določil, da je za plačno podskupino zdravnikov in zobozdravnikov za obdobje do 31. decembra 2022 mogoče doseči največ 63. plačilni razred. Kar je takoj povzročilo nemir v drugih sindikatih, ki so v tem prepoznali spreminjanje temeljnih načel sistema plač v javnem sektorju.
Zdravniki zaskrbljeni nad razvojem dogodkov in ne prevzemajo odgovornosti za razpad javnega zdravstva.
Pričakovanja slovenskih zdravnikov in zobozdravnikov, ki jih zastopajo v Fidesu, temeljijo na mednarodnih primerjavah z uspešnimi zdravstvenimi sistemi in "to so argumenti, s katerimi naslavljamo socialno-ekonomske in strokovne zahteve za izboljšanje stanja našega zdravstva. Zahteva po izločitvi zdravnikov in zobozdravnikov iz enotnega sistema plač ostaja naš glavni cilj in trenutno dogajanje v državi nas v tem prepričanju samo še utrjuje".
V odzovu sporočajo, da je Fides v skrbi za obstoj dostopnega in učinkovitega javnega zdravstvenega sistema sodeloval pri pripravi predloga novega sistemskega zakona o plačah v zdravstvu, ki ni izključeval nobenega poklica v zdravstvu. "Pri tem je minister za zdravje, Janez Poklukar, očitno sodeloval s figo v žepu in se namesto z uveljavljanjem nujnih reformnih ukrepov pogajal s tistimi zaposlenimi v zdravstvu, ki so mu pravkar v znak zahvale napovedali stavko," so zapisalu v Fidesu.
Zadržanje 48. člena PKP10 s strani ustavnega sodišča jih ni presenetilo in jih ne bo odvrnilo od njihove temeljne zahteve po izstopu zdravnikov in zobozdravnikov iz enotnega sistema plač. 48. člen PKP10 so razumeli kot poskus vlade nagraditi zdravnike za požrtvovalno delo v času epidemije in nikakor ne kot dokončno rešitev, pravijo.
"Vložitev pobude za ustavno presojo s strani sindikatov kaže na odnos predstavnikov dela družbe do zdravstva in bolnikov. Uveljavljanje parcialnih zahtev sindikatov na račun javnega zdravstva in bolnikov je skrajno zavržno in dvolično. Priča smo bili, da so posamezniki, ki so soavtorji vložene pobude za ustavno presojo, vztrajali na naših pogajanjih pod pretvezo reprezentativnosti za zdravnike in zobozdravnike in pogajanja zavlačevali in z ločenimi stališči ovirali pogajanja ter s tem pokazali pravi obraz."
"Zmago" sindikatov z zadržanjem 48. člena PKP10 ocenjujejo kot pirovo zmago, saj so izgubili še edini argument, s katerim so utemeljevali zahtevo po splošnem dvigu plač zaposlenim v javnem sektorju. "Čudi nas, da reprezentativni sindikati nimajo na voljo dovolj objektivnih argumentov za utemeljitev boljšega vrednotenja dela zaposlenih, ki jih zastopajo, kot le primerjanje z zdravniki. Primerljivi so lahko samo pogoji dela in nagrajevanje posameznega poklica s sistemi drugih držav, ki so dokazano učinkoviti in koristni za končnega uporabnika posamezne storitve."
Odnos dela družbe do zdravnikov in zobozdravnikov je nestrpen, poniževalen in zaskrbljujoč in je v preteklosti že privedel do tragičnih dogodkov. Odgovornost je na tistih, ki to dovoljujejo in vzpodbujajo, pravijo v Fidesu in sporočajo, da se bo glavni odbor sestal 15. februarja.
Zdaj je torej ta začasni dvig plačnega platoja samo za zdravnike in zobozdravnike začasno zamrznjen in predsednik vlade Janez Janša se je takoj odzval, češ da ustavno sodišče politizira, PKP10 pa da je vsaj začasno omogočil napredovanje najbolj sposobnih zdravnikov specialistov.
Počivavšek: Žalostno, da vlada vztraja s takim načinom sprejemanja rešitev
Jakob Počivavšek, predsednik Pergam in vodja dela sindikatov javnega sektorja pravi, da morajo odločitev ustavnega sodišča še preučiti, kaj natančno pomeni. Pa vendarle je zanj odločitev pričakovanoa, saj je ustavno sodišče že velikokrat posredovalo glede določenih vladnih odločitev in sprejetih ukrepov.
"Zato je žalostno, da vlada vztraja s takim načinom sprejemanja rešitev," je povedal Počivavšek, ki dodaja, da omenjena odločitev z izjemo zahteve po dvigu plač za šest plačnih razredov za vse javne uslužbence nima vpliva na druge njihove zahteve, in sicer uskladitev vrednosti plačnih razredov in odpravo uranilovke v spodnjem delu plačne lestvice.
Ustavno sodišče pa je opozorilo prav to, da bi namreč lahko izpodbijani člen mimo socialnega dialoga v končni posledici pomenil zvišanje osnovnih plač zdravnikov in zobozdravnikov tudi neodvisno od njihove obremenjenosti zaradi epidemije. Če bi se kasneje izkazalo, da je 48. člen zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic covida-19 protiustaven in bi ga ustavno sodišče razveljavilo, pa za nazaj ne bi bilo mogoče zahtevati vračila preveč izplačanih plač, saj bi bile v vmesnem času že določene v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo. S tem pa bi prišlo do nepovratnega oškodovanja javnih sredstev. Prav tako bi bila onemogočena pravica volivcev do referenduma.
Odziv Lidije Jerkič, predsednice Zveze svobodnih sindikatov Slovenije:
"Čeprav začasno zadržanje še ne pomeni končne presoje, je sodišče vendarle potrdilo, da gre za sporno sprejemanje zakonodaje, ko se želi skozi interventno zakonodajo kot potaknjenca uveljaviti trajno sistemsko spremembo, obenem pa onemogočiti izvedbo referenduma o določenem vprašanju. Ta oblast želi zakonodajo sprejemati na neustaven način, brez sodelovanja socialnih partnerjev in tistih, ki jih rešitve zadevajo."
Drugače povedano: PKP10 ni pravi način popravljanja plač. Zakonodajalec pa ima kljub začasni zamrznitvi še vedno možnost, da tistim zdravnikom in zobozdravnikom, ki so obremenjeni zaradi zdravljenja bolnikov z boleznijo covid-19, finančno enako kot doslej pomaga z dodatki in s tem vsaj začasno zaustavi morebitne odhode iz javnega zdravstvenega sistema, če ta nevarnost res grozi, piše v sklepu ustavnega sodišča.
Sklep so ustavni sodniki sprejeli s sedmimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnika ddr. Klemen Jaklič in Marko Šorli ter napisala odklonilni ločeni mnenji.
Poklukar tudi po odločitvi ustavnega sodišče verjame, da bodo našli rešitev tako za zdravnike kot medicinske sestre
Minister za zdravje Janez Poklukar je po odločitvi ustavnega sodišča, da začasno zadrži določbo o dvigu plačnega stropa za zdravnike in zobozdravnike, dejal, da je "odločitve sodišč treba spoštovati, tudi če nam vedno niso po godu". Ob tem meni, da bodo našli rešitev tako za zdravnike kot medicinske sestre.
Ob današnjem vladnem obisku na Notranjskem je Poklukar napovedal, da bodo v naslednjih dneh z vsemi, ki ta trenutek omogočajo, da zdravstvo nudi zdravljenje vsem državljanom, "delali nadaljnje korake", tako z medicinski sestrami kot zdravniki.
Po njegovih besedah lahko v zadnjem času spremljamo razpravo, da ima enotni plačni sistem "še zelo malo skupnega z besedo enotni". "Verjetno bo treba globalno pretresti, kaj v javnem sektorju sploh želimo in kako naprej. Je pa vprašanje, kaj lahko v času pred volitvami sploh še naredimo," je dodal v izjavi za medije.
