Uredništvo Večera z veliko žalostjo sporoča, da je v 58. letu starosti umrl Večerov urednik in novinar Vojislav Bercko. Domala vso svojo novinarsko kariero je Bercko posvetil našemu časniku. Bil je novinar, torej reporter, komentator in urednik rubrik črne kronike in zunanje politike. Bercko, letnik 1966, sodi med ljudi, ki so v našem kolektivu deležni izjemnega spoštovanja, saj je bil povsem predan novinarskemu in uredniškemu delu. Bil je časnikar - sam se je kdaj šalil, češ, eden zadnjih dinozavrov poklica - v pravem pomenu besede, zavezan tiskani besedi in njeni teži v družbenem in medijskem prostoru. Bil je novinar in urednik, ki spoštuje visoke standarde in integriteto novinarskega dela, razgledan, dostojanstven in profesionalen, sijajen poznavalec področij, ki jih je pokrival. Za nameček še nepocukran in brutalen realist. Mnogi na Večeru in v novinarstvu bi rekli "naša krvna grupa". Tako je nenazadnje sam rekel ljudem, ki so mu veliko pomenili.
Bercko je bil naš prekaljeni kolega, ki nikoli ni zavrnil dela. In tudi naš prijatelj, ki je rad pomagal vsem, četudi ni šlo za službo. Naprej se je uveljavil v črni kroniki. Veljal je za človeka terena; informacije in zgodbe je iskal iz prve roke. Vedel je, kaj pomeni preverjanje virov. Kasneje se je povsem posvetil zunanjepolitičnim temam. Zanimal ga je širni svet, veliko ga je tudi prepotoval, poročal je s številnih koncev in krajev. Veliko časa je preživel na nemirnem Balkanu, poročal z Bližnjega vzhoda, s prvih bojnih linij tamkajšnjega krvavega konflikta, bil je poleg, tudi na Tahrirju ob arabski pomladi ... Spomnimo se ga kot mirnega, preudarnega in načitanega člana Večerove ekipe, sposobnega in duhovitega. Rad se je zafrkaval, ko je bil čas za to, a v redakciji je veljal za glas razuma. Ko so po svetu ali doma divjale krize, je Bercko razmišljal hladnokrvno, kdo bi mislil, da celo flegmatično. Znal je presoditi in njegove ocene so se izkazale za pravilne. Ja, bil je večerovec v najboljšem pomenu besede. Novinarstvo in naš časnik sta mu pomenila ogromno, vse. Njegovo ime je bilo neločljivo povezano z Večerom. Kljub bolezni je delal in pisal tako rekoč do zadnjega, nič mu ni bilo težko. Še v začetku avgusta je objavljal analitične članke, ki so se žal izkazali kot zadnji. Z boleznijo se je spoprijel realistično, a obenem pogumno, optimistično, brez predaje, še te dni smo si z njim izmenjali ohrabrujoča sporočila. Odšel je veliko prezgodaj. Odličen novinar, urednik, ki je znal delati z novinarji, krasen človek, član naše ekipe. Ker vedno je bila zanj naša novinarska ekipa prva, najpomembnejša.
Bercko je bil oseba, s katero si lahko šel na kavo ali pivo, z njim si lahko odprto govoril o vsem. Izjemno naklonjen je bil mlajšim kolegom, ki jim je pomagal pri prvih korakih na novinarski poti. Ker izhaja iz novinarske družine - mama je bila odgovorna urednica in oče urednik na Večeru - se je zavedal, da življenje v tem okolju ni lahko.
Zelo ga bomo pogrešali. Pomnimo ga z velikim spoštovanjem!
