Tanja Fajnik Milakovič
V Sloveniji imamo od leta 2014 gospodarsko rast, ki pozitivno vpliva na trg dela. Delovno aktivno prebivalstvo narašča, pozitivni so tudi obeti za prihodnja leta. Naraščanje stopnje delovne aktivnosti se kaže tudi v nižji brezposelnosti. Zavod za zaposlovanje med delodajalci dvakrat letno izvede raziskavo Napovednik zaposlovanja, s katero pridobi oceno o gibanju povpraševanja po izdelkih ali storitvah delodajalcev, vpogled v kratkoročne načrte zaposlovanja ter morebitne trenutne in predvidene prihodnje težave pri kadrovanju.
Težave z iskanjem kadra za poklice, ki so slabše plačani, fizično zahtevni ali za katere je značilen neugoden delovni urnik
Do konca leta še 19.400 novih delovnih mest
Zadnja raziskava, ki je bila izvedena v prvi polovici letošnjega leta, kaže, da so delodajalci optimistični v napovedih glede povpraševanja po njihovih izdelkih ali storitvah. Najbolj optimistični so delodajalci iz gradbeništva, drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti, predelovalnih dejavnosti, gostinstva ter informacijskih in komunikacijskih dejavnosti. Anketirani delodajalci načrtujejo, da bodo v drugi polovici letošnjega leta potrebovali več kot 31 tisoč delavcev, deloma zaradi nadomeščanja, deloma pa zaradi povečevanja števila zaposlenih. Do konca leta naj bi se odprlo 19.400 novih delovnih mest. Najpogosteje iščejo delavce za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, voznike težkih tovornjakov in vlačilcev, prodajalce, varilce, zidarje, skladiščnike in uradnike za nabavo in prodajo, vojake, natakarje, orodjarje in čistilce. Med iskanimi poklici so tudi inženirji strojništva in strokovnjaki tehnično-tehnoloških strok. Med poklici, za katere je predvidenih največ zaposlitev, pa je precej tistih, ki so na slovenskem trgu že dlje časa deficitarni.
"Za slovenski trg dela so značilna precejšnja strukturna neskladja. Najvišji delež delodajalcev, ki se soočajo s težavami pri iskanju delavcev, najdemo v gostinstvu, drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, v gradbeništvu, zdravstvu in socialnem varstvu, prometu in skladiščenju ter v predelovalnih dejavnostih. Delodajalci imajo pogosto težave z iskanjem kadra za poklice, ki so slabše plačani, fizično zahtevni ali za katere je značilen neugoden delovni urnik. Poleg navedenega je razviden tudi problem iskanja kandidatov za tehnične poklice, za katere so potrebna poklicno specifična znanja in za katere je težko na hitro usposobiti nov kader, ki (še) nima ustreznih znanj in izkušenj. Največkrat gre za poklice, v katerih prevladuje moška delovna sila," pojasnjuje Tanja Podobnik Zec, višja področna svetovalka z zavoda za zaposlovanje.{okvircek}81072{/okvircek}
V Henklu so si ogledali delovna mesta
In kaj naredijo delodajalci, ki ustreznega kadra ne najdejo? Ga iščejo v tujini? Ponudijo morebiti boljše plače in delovne pogoje? "Tisti, ki ne najdejo ustreznega kadra, podaljšujejo postopke zaposlovanja, ne zaposlijo nikogar ali pa omilijo pogoje glede izobrazbe, izkušenj in drugih znanj. V tujini najpogosteje iščejo delavce delodajalci iz dejavnosti prometa in skladiščenja ter gradbeništva. Višjo plačo ali druge bonitete pa ponudijo redko," pojasnjuje Podobnik Zečeva.
Ko primanjkuje ustrezno usposobljenega kadra, je pomembno, da zavod skupaj z delodajalci išče rešitve. Eden od načinov so tudi obiski strokovnih delavcev zavoda v podjetjih, ki se soočajo s težavami pri zaposlovanju ustreznega kadra. Ob letošnjem dnevu delodajalcev so na mariborski območni enoti zavoda obiskali dve podjetji, ki na tem koncu že vsa leta konstantno zaposlujeta. Bili so v Henklu in Impolu.
"Namen srečanja je bil okrepiti dialog med zavodom za zaposlovanje in Henklom. Glede na pomanjkanje kadrov na trgu dela in krepitev regije na področju industrije ter s tem povezane potrebe po zaposlovanju se zavedamo, da je zavod pomemben partner na področju zaposlovanja. Izmenjali smo informacije predvsem o stanju na trgu dela, zaposlitvenih potrebah Henkla in ukrepih, ki jih na tem področju ponuja zavod. Ker največje potrebe po zaposlovanju prihajajo s področja proizvodnje in vzdrževanja, smo gostom z zavoda omogočili tudi ogled delovnih mest z namenom, da lahko iskalcem zaposlitve podajo relevantne informacije o delu in pogojih zaposlitve," je povedala Blanka Žerjav, vodja službe za kadre in nagrajevanje v Henklu Slovenija.
Zavod pa delodajalcem ponuja sodelovanje pri dodatnem usposabljanju brezposelnih, na primer preko programa Usposabljanje na delovnem mestu. Prav tako lahko brezposelne vključijo v druge programe neformalnega izobraževanja in usposabljanja. Če ustreznega programa, na primer tečaja, na zavodu ni na voljo, ga lahko ob sodelovanju delodajalcev kreirajo s pomočjo registra zunanjih izvajalcev in prilagodijo potrebam delodajalcev. Z boljšo usposobljenostjo za opravljanje konkretnih del in nalog, po katerih delodajalci povprašujejo, si udeleženci programov povečajo svoje zaposlitvene možnosti. Pri tem gre poudariti, da so delodajalci ob zahtevnejši situaciji na trgu dela pripravljeni prisluhniti tovrstnim možnostim dodatnega sodelovanja.
