"Slovenija je na vstop Hrvaške v schengensko območje, kadarkoli to bo, pripravljena," je ob robu zasedanja ministrov EU za notranje zadeve povedala Tatjana Bobnar.
Slovenska policija je na vstop južne sosede v schengen, ki je predviden za 1. januar 2023, pripravljena tako na strateški kot na operativni ravni, je dejala. Varnost slovensko-hrvaške meje bo zagotavljala z ustreznimi izravnalnimi ukrepi. Še naprej pa bo sodelovala tudi s hrvaškimi varnostnimi organi, je ministrica odgovorila na vprašanje, kaj bi ob naraščajočem številu prihodov migrantov prek Zahodnega Balkana za Slovenijo pomenil hrvaški vstop v schengensko območje.
Glede akcijskega načrta za upravljanje migracij na Zahodnem Balkanu, ki ga je spričo naraščajočega števila migrantov na tej poti danes napovedala Evropska komisija, je ministrica poudarila, da je pomembno njegovo izvajanje v praksi.
"Pomembno je, da vsi skupaj preidemo od besed k ravnanjem in da torej tudi ta akcijski načrt seveda čim prej implementiramo v praksi," je dejala.
Poudarila je še, da Slovenija ne postaja migrantski žep. "Komunikacija in govor o nekem žepu je popolnoma populistična komunikacija, ki nima nobene povezave z realnostjo. Slovenija je izrazito tranzitna država," je povedala o naraščajočem številu migrantov, ki prihajajo prek Zahodnega Balkana.
Velika večina ljudi gre namreč po besedah ministrice iz Srbije prek Madžarske in potem naprej proti severu.
Na današnjem izrednem zasedanju notranjih ministrov v Bruslju je poudarila, da so migracije stalen izziv, ki od vseh zahteva enotne, trajne rešitve, ki bodo izhajale predvsem iz odpravljanja temeljnih vzrokov za migracije v državah izvora.
"Zato sem že pred časom pozvala Evropsko komisijo, da pogledamo, kaj lahko kot EU storimo v državah izvora glede spoštovanja človekovih pravic, razvojnih pomoči in preprečevanja tihotapstva," je povedala. Te trajne rešitve morajo biti po njenem mnenju načrtovane tako, da preprečijo kakršenkoli "faktor potega, ki ljudi zagotovo vodi v nevarnost".
Slovenska policija je na področju preprečevanja tihotapljenja in trgovine z ljudmi zelo uspešna, je še dejala ministrica Bobnar. V letošnjem letu je obravnavala 234 tihotapcev.
Ministri za notranje zadeve so se danes sestali na izrednem zasedanju v Bruslju, kjer so razpravljali o razmerah na vseh migrantskih poteh v EU, pri čemer trenutno največji izziv predstavljata poti prek osrednjega Sredozemlja in Zahodnega Balkana. Razprava je bila namenjena predvsem pripravam na redno zasedanje čez dva tedna.
MNZ zavrača navedbe o sistematičnem vračanju prosilcev za azil na Hrvaško
Sicer pa se je notranje ministrstvo odzvalo na očitke glede vračanja prosilcev za mednarodno zaščito v druge države. Poudarjajo, da so po mehanizmu dublinske uredbe na Hrvaško letos predali zgolj osem prosilcev za mednarodno zaščito, zato zavračajo namigovanja, da slovenski organi sistematično izvajajo predaje na Hrvaško.
Eden od ukrepov Tatjane Bobnar so bile nove usmeritve policiji, iz katerih izhaja, da mora ta dosledno izvajati individualizirane postopke na meji in seznanjati osebe, ki so prestopile mejo na neregularen način, z njihovimi pravicami in upoštevati morebitne ranljivosti, zlasti otrok, so v sporočilu za javnost zapisali na ministrstvu.
V nevladni organizaciji Ambasada Rog so namreč ministrstvu očitali, da nadaljuje vračanja na Hrvaško, vendar se je pri tem nehalo posluževati bilateralnega sporazuma s Hrvaško in začelo vračati po počasnejši metodi, ki je bila v uporabi pred letom 2017, po t. i. dublinski uredbi. S to lahko države članice EU osebe vračajo v prvo vstopno državo. V organizaciji trdijo, da prosilci za azil prejemajo odločbe o vračanju na Hrvaško in v Bolgarijo, ob tem pa naj bi bila Slovenija tudi edina država v EU, ki še izvaja vračanja v Bolgarijo.
Slovenija dosledno zagotavlja dostop do azilnega postopka vsem, ki slovenskim organom izrazijo namero, da bi zaprosili za mednarodno zaščito, nasprotno trdijo na ministrstvu. Letos so po mehanizmu dublinske uredbe na Hrvaško predali zgolj osem prosilcev, so navedli.
Odzvali so se še na očitek, da so skupaj z partnerji v EU dosegli odpravo varnih in legalnih poti za državljane tretjih držav v Srbijo. "Odločitve Srbije o spremembi vizumskega režima za državljane določenih držav niso vplivale na to, da je v Sloveniji na opisan način zagotovljen dostop do azilnega postopka," so zapisali.
Zagotavljanje varnega in zakonitega dostopa do azilnega postopka je obveznost države, zagotavljati jo mora povsod, kjer ima efektivno jurisdikcijo, so še zapisali, ob tem pa dodali, da ta obveznost ne gre tako daleč, da bi si morale države prizadevati za liberalizacijo vizumskih politik tretjih držav.
